Oglas
Eden najbolj priznanih južnoameriških pisateljev se je ponesrečil že v petek, v bolnišnici, kjer so ga zdravili, pa je 87-letni Bastos umrl zaradi srčne kapi. Augusto Roa Bastos je bil najbolj znan po svojih zgodbah o tiraniji, v katerih je obsojal diktature. Njegova dela so prevedena v 25 jezikov, njegova najuspešnejša romana Sin človekov in Jaz, vrhovni imamo tudi v slovenščini. Leta 1989 je za svoj opus prejel Cervantesovo nagrado, najpomembnejše priznanje za književnost, napisano v španskem jeziku.
"Moč je vrsta egoizma ..."Vse od otroštva je Augusto Roa Bastos nasprotoval moči, ki jo je imenoval "ogromen madež, vrsta egoizma, s katerim želijo nadzorovati življenja drugih". Prav zaradi diktature je moral pisatelj leta 1947 zapustiti svojo domovino, v katero se je dokončno vrnil šele leta 1996. Prav krvavo paragvajsko zgodovino je Bastos izbral za temo romana Sin človekov, ki je izšel leta 1960, pisatelju pa je prinesel mednarodno priznanje.
Mojstrovina španske književnosti
Leta 1974 je izšel roman Jaz, vrhovni, ki ga nekateri kritiki razglašajo za mojstrovino sodobne književnosti, napisane v španskem jeziku. V njej pisatelj pripoveduje zgodbo o Joseju Gasparju Rodriguezu Francii, samoimenovanem diktatorju, ki je Paragvaju vladal v 19. stoletju. Dve leti po izidu Bastosove največje uspešnice se je pisatelj preselil v Toulouse v Franciji, kjer je poučeval na tamkajnšnji univerzi, nato pa se je preselil v Španijo. Francija je njegovo delo nagradila med drugim z redom častne legije, ki mu ga je leta 1997 podelil takratni francoski predsednik Jaques Chirac.
Nekaj let je Paragvajec preživel tudi v Argentini, kjer je postal pomemben član literarnega kroga v Buenos Airesu, v katerem sta sodelovala tudi argentinska literarna velikana Jorge Luis Borges in Ernesto Sabato.
Castro na obisku
Čeprav je Augusto Roa Bastos v svojih delih odkrito nasprotoval diktatorjem in je obsojal diktature, pa se je vsaj z nekaterimi sodobnimi diktatorji dobro razumel. Med gostovanjem v Paragvaju leta 2003 je tako pisatelja na domu obiskal kubanski predsednik Fidel Castro. Prav Bastos je bil namreč eden od redkih latinskoameriških pisateljev, ki ni prekinil stikov s Kubo po letu 2003.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje