Šola Bauhaus je materializacija umetniške smeri z istim imenom. Foto:
Šola Bauhaus je materializacija umetniške smeri z istim imenom. Foto:
Morda je Marcel Breuer idejo za svoj stol dobil prav med šolanjem v šoli Bauhaus. Foto: EPA
Vasilij Kandinski se ni šolal le pri Antonu Ažbetu; barve je mešal tudi v Dessauu. Foto: EPA

Gradbena dela na "zgrajenem manifestu ideje Bauhausa" bodo pod vodstvom arhitektke Monike Markgraf verjetno končali do leta 2006, ko bo minilo 80 let od odprtja šole Walterja Gropiusa, ki je prvo šolo Bauhausa sicer ustanovil leta 1919 v Weimarju. Zgradba iz stekla, betona in jekla ter z napisi v pisavi Bauhausa ob straneh je poosebljenje načel Bauhausa, ki v imenu funkcionalnosti zapoveduje sožitje umetnosti in tehnike.

Šola veličin likovne umetnosti 20. stoletja
Prenovo objekta bodo izkoristili tudi za pripravo razstave o zgodovini hiše in umetnikih, ki so se na njej šolali. V 20-ih so v Dessauu klopi gulili Paul Klee, Vasilij Kandinski, Mies van der Rohe, Lyonell Feininger in Marcel Breuer. Šola Walterja Gropiusa je bila sploh ena prvih visokih šol za oblikovanje, njeni sodelavci pa so bili med pionirji iskanja odgovora na vprašanje, kako proces modernizacije vključiti v oblikovanje in umetnost.

Hitro na prakso
Zato Bauhaus ni bil le prostor šolanja, ampak so se v njem na razpravah o sodobni umetnosti in oblikovanju srečevali številni vidni predstavniki arhitekturne in likovne dejavnosti prvih desetletij 20. stoletja.

Posebnost Bauhausa je bila tudi, da je šola pod eno streho združevala pedagoški proces in prakso. V stavbi so bile namreč tudi delavnice, kjer so študenti in njihovi mentorji lahko praktično preizkusili nove ideje in tehnične rešitve, do katerih so se prikopali v teoretskem delu študija.

Ohraniti spremembe
Tudi po obnovi pa podoba stavbe, ki je vpisana tudi na seznam kulturne dediščine Unesca, ne bo povsem takšna, kot si jo je zamislil Gropius. Arhitekturni spomenik sta namreč prizadela bombardiranje v 2. svetovni vojni, mačehovski odnos Nemške demokratične republike do zapuščine Bauhausa, izvirno podobo stavbe pa so okrnila tudi obnovitvena dela v 70-ih.

Čeprav Gropiusovi načrti še obstajajo, pa bodo spremembe na lupini stavbe ostale. Monika Markgraf namreč meni, da "morajo biti vidne sledi, ki jih je na stavbi pustila zgodovina". Stroški obnove naj bi dosegli 17 milijonov evrov.