Zgornja trditev še posebej drži v sloviti četrti Museumsinsel, kompleksu svetovno znanih muzejev, ki jih Nemci počasi in postopoma prenavljajo. Piko na i vsem obnovam bo postavila izgradnja čisto nove “vhodne stavbe” v muzejsko “naselje”. Premišljevanje o arhitekturnem podvigu, ki bo pomenil skupni imenovalec različnim, a na kup nagnetenim muzejem, so naložili Britancu Davidu Chipperfieldu.

Samo preveč moderno ne, prosim!
Ko je Chipperfield leta 2001 predstavil svoje načrte, se je strokovna javnost zgrozila, češ da je drzna kovinsko-steklena konstrukcija prevelik zalogaj za okoliške stare muzejske zgradbe. In je šel nazaj za svojo risalno mizo (nenazadnje je nemška vlada za projekt odobrila proračun 73 milijonov evrov). Nedavno je predstavil “popravljene”, malce bolj pohlevne skice - in požel skoraj enoglasno hvalo nemške javnosti.

V Unescovem varstvu
Pet muzejev (Pergamonov muzej, Stara Narodna galerija, Stari muzej, Novi muzej in Bodejev muzej), ki so se kot skupinica znašli tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine, bo tako dobilo skupno recepcijo, informacijski center in nenazadnje en sam vhod za milijone turistov, ki se vsako leto zgrnejo na ogled nemške muzejske zbirke. Za naslednja leta napovedujejo 4 milijone turistov letno, kar bi jih postavilo ob bok pariškemu Louvru.

Nova galerija Jamesa Simona, ki bo končana leta 2012, bo dobila ime po judovskem poslovnežu, ki je bil konec 19. in v začetku 20. stoletja znan mecen umetnosti in je prispeval kar nekaj kosov k zbirkam v zgoraj naštetih muzejih.

Museumsinsel, ki stoji sredi nekdanjega vzhodnega Berlina, je še po padcu berlinskega zidu kazal sledi bombardiranja med drugo svetovno vojno. Od združenja Nemčij so oblasti za obnovo muzejev namenile že milijone evrov; najnovejša pridobitev je bil oktobra lani odprti Bodejev muzej, kjer so razstavljeni predvsem kipi.

Zidarski odri vsepovsod
Chipperfieldova zgradba pa sploh ne bo edina novost na tem delu Berlina: na drugem koncu aleje Unter den Linden bodo obnovili palačo Hohenzollern, znano tudi kot Stadtschloss (Mestni grad), ki so jo po drugi svetovni vojni porušili zato, da so na njenem mestu lahko postavili vzhodnonemški parlament. Pogovori o obnovi palače so zanetili pravcato vojno med zagovorniki gradnje modernejše zgradbe na eni in pristaši obnavljanja nekdanje nemške imperialne veličine na drugi strani.

Ana Jurc