Na območju Brežic so namreč ob vgradnji novih komunalnih vodov arheologi odkrili bogata najdišča, ki pričajo o zgodovinski preteklosti srednjeveškega mesta. Po ugotovitvah strokovnjakov je treba Brežice uvrščati med tista najstarejša slovenska mesta, kot so Ptuj, Škofja Loka ali Piran.

Kakšen pomen so imele v srednjem veku, nam danes razkrivajo ostanki mestnega obzidja s severnimi in južnimi mestnimi vrati ter oz brambnimi stolpi, o starosti pa odkritja z dokazi naselbine v pozni bronasti dobi ter celo sledovi iz prazgodovinske naselbine.

Zgodovina na straneh nove zloženke
Za primerno predstavitev ostankov, ki so se ohranili v Brežicah, in zgodovine tega starega kraja je občina izdala zloženko z naslovom Iz preteklosti Brežic, tamkajšnji Zavod za podjetništvo in turizem pa namerava prihodnje leto celostno zaznamovati najdišča s talnimi barvnimi oznakami na cestišču. Pri tem sodelujejo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.

V zloženki spoznamo zadnja odkritja, ki pojasnjujejo točni položaj severne fronte mestnega obzidja, obliko in način gradnje vhodnega stolpa ter globino obrambnega jarka. Ob južnih mestnih vratih so naleteli na štiri metre debele temelje obzidja in povsem nepričakovano še na sledove prazgodovinske naselbine. Na mestu današnje nove pošte pa so že lani odkrili tudi ostanke obzidja in obrambnega stolpa oziroma ostanke mestne bastije.