V štirih mesecih se bodo predstavili zahodnoafriški ples, film, literatura, poezija, likovna umetnost ter glasba. Po slovesnem odprtju festivala je bila na sporedu tudi plesna predstava Poziv skupine Cie Salia ni Seydou.

Po besedah direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika na tiskovni konferenci želi njegova ustanova uravnovesiti kulturno ponudbo, ki je v tem času izrazito evrocentrična, in obarvati dobro uveljavljen program osrednje slovenske kulturne ustanove.

Ples: modernost in zavezanost tradiciji
Plesalci skupine Cie Salia ni Seydou iz Burkine Faso ustvarjalno ostajajo zavezani Afriki, močno pa jih je zaznamovalo tudi srečanje s francosko koreografinjo Mathilde Monnier. Skupino sta ustanovila Salia Sanou in Seydou Boro. Umetnika pripadata skupini koreografov in plesalcev, ki jih danes povezujemo s pojmom moderni afriški ples.

Kot so zapisali v Cankarjevem domu, se je skupina na mednarodnem plesnem prizorišču uveljavila zaradi prepričljive in izvirne ustvarjalnosti. V skupini delujejo koreografi in plesalci Salia Sanou, Seydou Boro, Ousséni Sako ter glasbeniki Youssef el Mejjad, Saďdou Khanzaď, Ibrahim Boro, Dramane Diabaté. Ples skupine ob živi spremljavi afriških tolkal in drugih instrumentov je bil v CD-ju v Linhartovi dvorani na sporedu tudi 23. marca.

Glasba v znamenju instrumenta kore
Velika glasbena imena se bodo predstavila na festiavalu z imenom Mali festival velikih imen zahodnoafriške glasbe med 1. in 3. 4. Po besedah selektorja Bogdana Benigarja so izbiro glasbenikov narekovali vsebinska navezanost na instrument kora (nekakšna kombinacija harfe in lutnje), na ljubljanskih odrih naj bi stali tako glasbeniki starejše kot mlajše generacije, poleg tega pa naj bi prihajali iz dežel, katerih glasbeni predstavniki ne nastopajo ravno pogosto pred slovenskimi poslušalci.

Nastopili bodo gvinejski velemojster na kori Djeli Moussa Diawara, oktet Manecas Costa iz Gvineje Bissau, senegalsko-gvinejski Kora jazz trio in gvinejskega kvarteta Ba Cissoko.

Afriške filme slabo poznamo
Ljubiteljem filma bo festival med 14. in 18. 4. postregel s šestimi filmi s črne celine. Selektorica Jelka Stergel (po njenih besedah nam je afriška kinematografija še vedno precej nepoznana) je s pomočjo Keitha Shirija izbrala filme Faat Kine (režija Sembene Ousmane), Le prix du Pardon/Cena odpuščanja (režija Monsour Sora Wade), Kabala (režija Assane Kouyaté), Xala (režija Sembene Ousmane), Bamako sigi kan (režija Manthia Diawara) in Guimba (režija Cheick Oumar Sissoko).

Likovna ustvarjalnost umetnikov in otrok
V CD-ju bodo 13. 4. odprli tudi razstavo sodobne afriške umetnosti z naslovom Rdeča nit - Popotovanje skozi sodobno afriško umetnost od 1989 do današnjih dni. Nina Pirnat Spahič je vanjo uvrstila produkcijo zadnjih 15 let, ki pa se ne omejejuje le na ustvarjalnost Zahodne Afrike.

Ob tej priložnosti bodo razstavili še v slovenščino prevedena leposlovna dela in dela slovenskih avtorjev, ki pišejo o Afriki. Sonja Porle pa bo 1. 4. odprla fotografsko razstavo Zlata Gana ter razstavo recikliranih igrač afriških otrok.

Odzvale so se tudi slovenske založbe
Med festivalom bodo predstavili knjižne novosti zahodnoafriških avtorjev, ki bodo medtem izšle pri slovenskih založbah. Pri Cankarjevi založbi bosta izšla izbor pesmi Zgovorno darilo avtorja Niyija Osundare v prevodu Jureta Potokarja ter kratke zgodbe Vse šteje (Ama Ata Aido) v prevodu Polone Glavan in Nataše Hrastnik.

Založba Sanje bo izdala prevod romana Brez obraza (Amma Darko) ter roman Alahu ni treba (Ahmadou Kouroum). Prvega je prevedla Irena Duša, drugega pa Katja Zakrajšek. V prevodu Mojce Medvešček bo pri Mladinski knjigi izšla slikanica O dečku, ki je polulal putke (Yves pinguilly, Sarang Seck).

V toku festivala se bo zvrstilo tudi več okroglih miz, literarnih večerov, predavanj in drugih spremljevalnih dogodkov.