Poseben praznični značaj prvega majskega dne je prastara ljudska kulturna značilnost, ki je bolj ali manj poznana v vsem indoevropskem prostoru. Ta dan je pogosto pomenil začetek poletja, dan pa je bil, podobno kot jurjevo, povezan s čaščenjem zelenja, cvetja in drevja, od koder izvira tudi mlaj, ki je še danes obvezni del prvomajskega praznovanja.

Dan večnih sprememb
Mesec naj bi dobil ime po rimski boginji Maii, ki so jo Rimljani kot vse drug bogove prevzeli iz grške mitologije, kjer je bila Hermesova mati, na Apeninskem polotoku pa so jo poznali kot Merkurjevo mater. Vendar ime Maja ni omejeno le na ozemlje stare celine, ampak je razširjeno tudi na drugih koncih sveta, izvira pa iz Indije, kjer ima ime več pomenov. V indijski filozofiji pomeni maya slepilo, s tem izrazom pa zaznamujejo ves pojavni svet, ki ga zaznamuje minljivost in nenehno spreminjanje v nasprotju z nadnaravnim in večnim božjim svetom.

Prihod novega letnega časa
Poleg boginje Maje pa je ta dan zaznamovala še ena boginja – Flora, boginja cvetlic in pomladi. Prvi maj je bil dan, ki je prišel pri Rimljanih na vrsto sredi cvetnega praznika floralije. To je bil pomladni praznik, ob katerem so se veseili prihoda novega letnega časa rasti in toplote, ki so ga prav na ta dan radostno sprejeli, ob tem pa okraševali vodnjake ter metali rože in vence v vodo.

Mesec Marijinih šmarnic
Mesec maj, v katerem zemlja oživi, je povezan tudi oživljanjem materije, kar pa so pozneje razna ljudstva ohranila tudi ob prihodu kršačnstva. Kristusovi materi Mariji, materi oziroma hkrati materiji, je torej posvečen mesec, ki mu pravimo šmarni maj. Prvi maj je torej tudi prvi dan šmarnic, vsakodnevnih majniških večernih pobožnosti v čast Mariji. Prepletajo se tudi besede šmarnice, šmaren, šmarno, pri katerih gre za okrajšavo oziroma obliko, ki izhaja iz imena sv. Marije.

Postavljanje simbola pomladi
Velik praznik je bi prvi maj tudi v srednjeveški in tudorski Angliji, kjer so prvi majski dan, ki so ga imenovali "a maying" zaznamovali tudi s postavljanjem posebenga simbola pomladi, mlaja. Tudi mlaj, ki pomeni v slovenščini "mlad", izhaja iz stare eindoevropske tradicije, vendar pa so se prvi zapisi o postavljanju mlajev za prvi maj v Evropi ohranila šele iz 13. stoletja. Tudi mlaje je treba povezovati s kultom rasti in drevesom življenja, okoli katerega so veselo plesali zlasti mladi, ta navada pa je ohranila vse do danes.

Kdo postavi najlepši mlaj?
Prvi maj je torej prinašal veselje med ljudi različnih naraodov v različnih obdobjih, nič kaj drugače pa ni bilo tudi na tleh današnje Slovenije. Na ta dan so se ohranili nekateri ostanki navad, ki so se navezovale na jurjevanje. Dan pa je bil nekoč povezan tudi z dvema svetnikom, Filipom in Jakobom, ki godujeta 11. maja. Ob različnih šegah, podobnih tistim v drugih deželah, pa je bilo tudi pri nas najpomembnejše opravilo na ta praznik postavljanje mlaja. V ta namen so postavljali breze, smreke, topole in bore. Iz postvaljanja mlaja pa se je razvilo pravo tekmovanje, saj se je vsaka vas hotela dokazati z najlepšim mlajem. Fantje so zato ves mesec stražili drevo, da ga ne bi sosednji vaščani ukradli. Veselja pa ni bilo konce tudi potem, ko so mlaj podrli. Drevo so namreč prodali, z izkupičkom pa so se pozabavali ob pijači in jedači.

"Prekvalifikacija"
Praznik dela je postal prvi maj šele pred dobrim stoletjem. Vse se je začelo leta 1886 v Chicagu, kjer so delavci postavili zahtevo po osem urnem delavniku, kar je vodilo do protestov, v katerih je umrlo šest delavcev. Leta 1889 so na prvem kongresu druge internacionale v Parizu sklenili, da bodo v spomin na čikaške delavce 1. maja vsako leto organizirali množične demonstracije, kasneje pa je postal ta dan v večini držav državni praznik.

Maja Kač