Zlata rogova, ki ju na Danskem poznajo pod imenom Guldhornene, je Nacionalni danski muzej posodil za razstavo v mestu Jelling. Tam sta bila razstavljena v vitrini, ki so jo tatovi razbili in rogova odnesli. Zakaj bi tatovi ukradli rogova, strokovnjakom ni povsem jasno, saj so prepričani, da jim ukradenega ne bo uspelo prodati, da pa jih je morda pritegnilo zmotno prepričanje, da sta narejena iz čistega zlata.

Kot je povedal Michael Fornitz iz dražbene hiše Bruun Rasmussen v Köbenhavnu, sta rogova pozlačena in zato nimata resnične vrednosti. Fornitz pa tudi zavrača možnost, da bi krajo naročil zbiralec, saj so ti nagnjeni k temu, da svoje dragotine kažejo, ne skrivajo.

Iz izvirnikov izdelali nakit
Izvirna rogova so ukradli že pred dvema stoletjema, natančneje leta 1802, ko ju je odnesel in uničil nek draguljar. Rogova, ki sta sicer nastala leta 400, so takrat nadomestili s srebrnimi replikami. Dancem tudi repliki nista zmanjšali vrednosti njihovega zaklada, ki mu je nenazadnje posvečena pesem Adama Oehenschlaegerja. Izvirna rogova so odkirli leta 1639 v Gallehusu na jugu Danske, po ponovnem izginotju pa so jih spet našli leta 1734. Danci so ju za vedno izgubili na začetku 19. stoletja, ko ju je draguljar pretopil ter izdelal nakit in ponarejene kovance.