Dvorana arhitekta Maxa Berga, ki je zrasla med letoma 1911 in 1913, je eden od odličnih primerkov zgodnje uporabe železobetona v gradbeništvu. Foto: Unesco
Dvorana arhitekta Maxa Berga, ki je zrasla med letoma 1911 in 1913, je eden od odličnih primerkov zgodnje uporabe železobetona v gradbeništvu. Foto: Unesco
Klinopis, ki ga hranijo v iranskem mestu Bistun, je naročil perzijski kralj Darij I. Veliki. Foto: Unesco
Palača dei Rolli v Genovi
Palača dei Rolli v Genovi je dopolnila zares dolg seznam spomenikov svetovne kulturne dediščine, ki jih najdemo na ozemlju Italije. Foto: Unesco

Odbor za svetovno dediščino pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je na svojem zasedanju v litovskem glavnem mestu Vilna status pomembnega materialnega dokaza o razvoju kulture namenil staremu mestnemu jedru nemškega mesta Regensburg, biskajskem mostu v Bilbau, trdnjavi Crac des Chevaliers in Saladinovi citadeli v Siriji, arheološkemu najdišču v kitajski provinci Henan, prestolnici kitajske dinastije Šang, reliefu in zapisu v klinopisu iz časa vladavine perzijskega vladarja Darija I. Velikega (hranijo jih v iranskem mestu Bistun), Stradi Nouovi in Pallaziju dei Rolli v Genovi, namakalnemu sistemu v Omanu in dvorani Maxa Berga v poljskem mestu Wroclaw.

Zaščitena rudarska območja
Omenjeni skupini so se pridružili še spomeniki, ki pričajo o razvoju rudarske industrije. To so rudarsko središče Sewell v Čilu ter rudarski središči v britanskih pokrajinah Devon in Cornwall. Na seznamu, ki so ga prvič oblikovali leta 1972, je trenutno 840 objektov s celega sveta, ki jim naziv spomenika svetovne kulturne dediščine zagotavlja nekaj finančne pomoči in poseben svetovni sloves, Unesco pa njihovemu osebju nudi tudi urjenje v zaščiti in upravljanju s kulturnimi spomeniki.

Nemčija na opazovanju
Med zasedanjem v Litvi je Odbor za svetovno dediščino pod drobnogled še posebej vzel Nemčijo in njeno ravnanje s kulturnimi spomeniki ter državi prisodil eno negativno in eno pozitivno oceno. Začnimo z negativno. Odbor je presodil, da bi načrtovana gradnja novega mosta čez reko Elbo tako skazila krajino doline reke Elbe, da tej ne bi več mogli pripisati naziva spomenik svetovne kulturne dediščine. Odbor je zato 18 kilometrov dolg odsek doline, ki je bil zaradi vrste odličnih parkov in spomenikov, ki pričajo o razvoju arhitekture, urbanizma in oblikovanja naravne krajine med 16. in 20. stoletjem, leta 1972 uvrščen na Unescov seznam, uvrstilo v kategorijo ogroženih spomenikov.

Kategorija ogroženih kulturnih spomenikov vključuje objekte, katerih obstoj ali njihova prvotna podoba sta ogrožena bodisi zaradi slabe skrbi države, v kateri se nahajajo, bodisi zaradi naravnih nesreč. Seznam trenutno obsega 31 spomenikov.

Katedrala bo še vladala Kölnu
Nemčija se je bolje izkazala pri varovanju slovite gotske katedrale v Kölnu. Slednjo je Odbor odstranil z zloglasnega seznama, na katerem se je znašla zaradi spornih velikopoteznih arhitekturnih načrtov, ki bi temeljito spremenili silhueto mesta. V bližini katedrale, ki so jo gradili kar od leta 1248 do 1880, naj bi namreč zrasel grozd visokoraslih stavb, ki bi presegle gabarit katedrale, ki tako ne bi bila več glavna na nebu nad Kölnom. Unescovo opozorilo je očitno zaleglo in leto kasneje je jasno, da bodo novi arhitekturni objekti v Kölni vendarle nižji od katedrale.