Dolgo zamolčani Henry van de Velde

Obnovljeno več desetletij neznano delo Henryja van de Veldeja

Henry van de Velde je sodeloval pri oblikovanju definicije sodobne arhitekture.

Največ sledi dela Henryja van de Veldeja najdemo v Belgiji in Nemčiji.

Kabinetna miza Henryja van de Veldeja je veljala za poosebljenje estetike art nouveauja.

Henry van de Velde: Osnutek za stensko poslikavo.

Vas je navdušila razstava Nova umetnost – vizije in resničnost v Narodnem muzeju? Zadosten razlog, da obiščete poljsko mesto Trzebiechow.

Henry van de Velde je sodeloval pri oblikovanju definicije sodobne arhitekture. Foto:

Henry van de Velde: Bloemenwert — Največ sledi dela Henryja van de Veldeja najdemo v Belgiji in Nemčiji.

Henry van de Velde: kabinetna miza — Kabinetna miza Henryja van de Veldeja je veljala za poosebljenje estetike art nouveauja.

Henry van de Velde: Osnutek za stensko poslikavo.

Restavratorji iz Belgije, Nemčije in Pojske so namreč prvotno podobo vrnili tamkajšnjemu domu za ostarele, za katerega več desetletij nihče ni vedel, da je delo enega vodilnih predstavnikov gibanja Art nouveau belgijskega arhitekta in slikarja Henryja van de Veldeja.

Skrivnostna stavba
Čeprav je delo Henryja van de Veldeja, ki velja za enega ključnih arhitektov, ki so kovali pot k moderni arhitekturi 20. stoletja in ki vzorov niso želeli iskati v arhitekturi prejšnjih stoletij, dobro dokumentirano, ni o bolnišnici v kraju Trzebiechow v nobeni van de Veldejevi biografiji ne duha ne sluha. Celo van de Velde ni avtorstva stavbe razkril v svojem zasebnem seznamu svojih del. Avtorstvo stavbe je razkrila šele akcija Erwina Bockhorna von der Banka, vnuka glavnega zdravnika, ki je v bolnici delal do leta 1945. Bockhorn von der Bank je preiskal vsa zasebna van de Veldejeva pisma in šele v njih našel dokaze, da je van de Velde svoje sledi pustil tudi na Poljskem.

Vez med industrijo in umetnostjo
Z obnovo stavbe pa delo restavratorjev še ni pri koncu. Kmalu naj bi v prvotni podobi zasijali tudi vrtovi okoli stavbe, ki je že med obnovo postala magnet za ljubitelje spomenika iz obdobja art nouveauja – obdobja, ki je postavilo temelje razcvetu notranjega oblikovanja in oblikovanja predmetov za vsakdanjo uporabo. Protagonisti art nouveauja so s postavitvijo lastnih delavnic – najbolj znamenite so bile umetniško-obrtne delavnice v Münchnu, na Dunaju in v Dresdnu – skušali povezati umetnost in industruijo ter tako omogočiti cenejši postopek izdelave izvirno oblikovanih predmetov, ki bi tako postali dostopni tudi manj premožnim ljudem.

Ključna oseba - veliki vojvoda Wilhelm Ernst
Dom za ostarele – prvotno je v stavbi delovala bolnišnica za pljučne bolnike – je van de Velde oblikoval v svojem weimarskem obdobju (1902-1917). Van de Veldeja je v Weimar povabil veliki vojvoda Wilhelm Ernst, ki je iz mesta hotel narediti veličastno prestolnico vojvodine Saška-Weimar-Eisenach.

Oseba Wilhelma Ernsta je bila tudi ključna za van de Veldejev odhod na Poljsko. Investitorka gradnje bolnice za pljučne bolnike princesa Marie Alexandrine Reuss je bila namreč sorodnica velikega vojvode. Slednji pa je princesi verjetno prišepnil nekaj podatkov o van de Veldejevem mojstrstvu.

Za konec pa še ena novica o Henryju van de Veldeju. Pred samo nekaj dnevi so umetnostni zgodovinarji "zavzeli" vilo Les Zephyrs v občini Middelkerke pri Ostendeju v Belgiji. Lotili so se natančnega preučevanja dveh omar, lesenih opažev in bakrenega kamina, ki naj bi bili eni prvih sadov notranjega oblikovanja Henryja van de Veldeja, a njihovo avtorstvo doslej ni bilo znano.