Oglas
Treba je spregovoriti povsem jasno resnico o »drugih Slovencih« v drugi polovici 20.stoletja.
Zvezni predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer je enemu imednajbolj uspešnih slovenskih književnikov v tujini, Dragu Jančarju, podelil odlikovanje avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda. Drago Jančar si je priznenje prislužil z izjemnimi zaslugami za sodelovanje na literarnem področju med Avstrijo in Slovenijo. Drago Jančar je odlikovanje prejel iz rok avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Valentina Inzka.
Brez orožja v boj za slovenski narod
Republika Avstrija je v Dragu Jančarju, enemu najbolj pronicljivih slovenskih romanopiscev zadnjih desetletij, prepoznala eno najbolj pomembnih in najbolj dejavnih osebnosti slovenske literature. Jančar pa s svojim delom ni zaznamoval le sodobne slovenske književnosti, pač pa je s kritično družbeno mislijo pomagal oblikovati tudi družbeno-politično okolje slovenskega naroda. Trezen razmislek o družbenih, političnih in gospodarskih razmerah je Draga Jančarja že ob zori pisateljske kariere pahnil v nemilost pri jugoslovanskih oblasteh. Leta 1974 so ga zaradi "razširjanja sovražne kulture" zaprli. Povod za obtožnico naj bi bil Jančarjev "uvoz" knjige V Rogu ležimo pobiti; knjigo je literat prinesel ravno iz Avstrije.
Po skrbno napisani prošnji, pri tem je Jančarju pomagalo tudi pravniško znanje, so pisatelja po 3 mesecih izpustili; s tem pa Jančarjev križevpot še ni bil pri koncu, saj je moral med služenjem vojaškega roka nenehno prenašati poniževanje nadrejenih. Med postojankami Jančarjeve kariere najdemo časopisno hišo Večer in Viba film, kasneje pa je Drago Jančar sprejel mesto urednika in tajnika založbe Slovenske matice. To delo opravlja še danes.
Narodno buditeljstvo je še aktualno
K prebujanju slovenskega naroda je Drago Jančar veliko prispeval tudi v dveh mandatih predsednika slovenskega PEN-a. Tudi po osamosvojitvi Slovenije Jančar ni želel opustiti projekta seznanjanja Slovencev z žalostnimi dejstvi o novejši slovenski (in jugoslovanski) zgodovini. Leta 1998 pa je tako z drugimi kritičnimi razumniki postavil razstavo o totalitarizmu v Sloveniji med letoma 1945 in 1990.
Ob razstavi na temni strani meseca je Jančar zatrdil, da dokler je živ spomin, je "treba spregovoriti o tistih, ki so obdobje socializma preživeli drugače, namreč kot drugorazredni državljani, ki so ostali brez pravice do svobodne besede, ki jim je bila omejevana svoboda gibanja, političnega združevanja, od katerih so bili mnogi zaprti, mnogi pa so tudi izgubili svoja življenja." Z "razsvetljevanjem" Slovencev se Drago Jančar ukvarja tudi kot član izdajateljskega sveta revije Ampak; v tej vlogi še danes redno komentira aktualno kulturno, družbeno in politično dogajanje v Sloveniji.
Neločljiva povezanost s Srednjo Evropo
Avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda ni prvoavstrijsko priznanje za Draga Jančarja. Že leta 1992 je niz priznanj, ki so se v naslednjih letih znašla na policah Draga Jančarja, začela avstrijska nagrada za literaturo. Že naslednje leto je Drago Jančar prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 1994 evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg in leta 2003 Herderjevo nagrado za književnost. Že pogled na seznan priznanj nam pove, da je literatura Draga Jančarja močno vpeta v srednjeevropski kulturni prostor.
Treba je spregovoriti povsem jasno resnico o »drugih Slovencih« v drugi polovici 20.stoletja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje