V Sloveniji je veliko arheoloških najdišč, ki prinašajo dokaze o antični naselitvi slovenskega prostora. Foto: RTV SLO
V Sloveniji je veliko arheoloških najdišč, ki prinašajo dokaze o antični naselitvi slovenskega prostora. Foto: RTV SLO
Arheološko najdišče
Tudi najdbe drugod po svetu dokazujejo, da še zdaleč ne vemo vsega o naših prednikih. Foto: EPA

Mira Strmčnik Gulič z mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je povedala, da so raziskave na območju, kjer je bila v pozni antiki in v obdobju preseljevanja ljudstev po propadu rimskega imperija utrjena naselbina, prinesle več odkritij, kot so pričakovali.

Dve ali tri stopnje poselitve
Strmičnik Guličeva je pojasnila, da najdbe drobnega gradiva iz časa med 3. in 5. stoletjem ter ostanki iz obdobja med 7. in 8. stoletjem pričajo o dveh stopnjah ali celo treh poselitve tega območja. Iz prvega obdobja izvirajo predvsem posodje, železno orodje in orožje, oblikovano pri nas in v tujih deželah, v drugo obdobje pa datirajo ostanki lončevine, ki potrjujejo prisotnost Slovanov. Raziskave na Ančnikovem gradišču še niso pri kraju. Arheologom še ni uspelo odkriti grobišča, ki je skoraj zagotovo moralo spremljati naselbino in ki bi lahko bolje pojasnilo čas poselitve in kulturo prebivalcev.

Naselbina je bila zgrajena na naravno dobro zavarovani legi z razgledom na vzhod (ta je omogočal opozarjanje na prihod nevarnosti iz smeri Panonije), obdali so jo z močnim obrambnim zidom, ob katerega so bile prislonjene stanovanjske zgradbe in gospodarski objekti. Kljub obrambnemu zidu in naravni strateški legi je bilo naselje v 5. stoletju porušeno. Po koncu napadov barbarskih plemen pa je bilo obnovljeno.

Na ogled izkopanin
Del gradiva iz Ančnikovega gradišča je na ogled na bistriškem gradu, načrtovana pa je tudi stalna razstava, ki bi dom prav tako dobila na gradu. Najdeno gradivo arheologi sproti restavrirajo, tako da se razstavno gradivo nenehno dopolnjuje.

Raziskave Ančnikovega gradišča vodi mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pri tem pa mu pomagata še zavod za kulturo v Slovenjski Bistrici in Mladinski raziskovalni tabor. Od teh je tudi odvisno, ali bodo izkopavanja tudi v prihodnosti potekala s takšnim zagonom kot do zdaj. Kot je dejala Strmčnik Guličeva, "nadaljevanje arheoloških raziskovanj Ančnikovega gradišča ni odvisno zgolj od denarja. Pomembno je tudi, da nam ne zmanjka nujno potrebnega navdušenja."