Maršal Vauban je Besancon obdal z obzidji značilne zvezdaste oblike. Foto:
Maršal Vauban je Besancon obdal z obzidji značilne zvezdaste oblike. Foto:
Trdnjava v Marseillu
Trdnjave maršala Vaubana so raztresene po vsej Franciji.

Francozi so Unescu predlagali, da bi na svoj seznam spomenikov svetovne kulturne dediščine uvrstil petnajst citadel in utrdb, katerih postavitev je v 17. stoletju nadziral francoski vojaški inženir Vauban. Maršal je sicer zgradil kar okoli 150 podobnih objektov, ki so "posejani" po celi Franciji.



Ponosni meščani Besancona
Posebno ponosni na odločitev ministrstva, da je med vsemi Vaubanovimi gradbeniškimi podvigi izbralo ravno nekaj spomenikov v njihovem kraju, je župan Besancona. Jean-Louis Fousseret, ki stoji na čelu združenja Association Vauban - Fortifications du Marechal de Vauban (Združenje Vauban - Utrdbe maršala Vaubana), meni, da utegne morda ravno to, da je ministrstvo izmed množice Vaubanovih zgradb izbralo ravno tiste v njihovem kraju, Unesco prepričati, da so ti spomeniki zares vredni zaščite: "Kraji so razstreseni po celotnem francoskem ozemlju, in to gre v naš prid."

Društvo župana Foussereta ima očitno zelo visokoleteče cilje. Ministrstvo "nadleguje" s kar okoli 30 različnimi kulturnimi projekti, poznavalci kulturne politike pa menijo, da so nekateri presenetljivo dobro načrtovani in se utegnejo prebiti skozi zapleteno kolesje birokracije francoskega kulturnega ministrstva.

Vojak in humanist
Maršal Vauban s pravim imenom Sebastien Le Prestre (1633-1707) je močno zaznamoval akcije francoske vojske pod vladavino "sončnega kralja" Ludvika XIV. Vauban namreč ni vodil le načrtovanja in gradnje številnih utrjenih mest, mostov in opazovalnih stolpov, ampak se je odlikoval tudi kot vojaški strateg. Skoraj neverjetno je, da je mož, čigar življenje je bilo tako tesno povezano z vojaškimi operacijami, veljal tudi za velikega misleca in humanista, saj si je v vseh bitkah prizadeval za čim manjše trpljenje vojakov. Ni mu bilo malo mar za življenje svojih podrejenih; zmago je vedno skušal doseči s čim manjšimi izgubami.

Ud ustanovitve Unesca 16. novembra 1945 pa do danes se je na seznam kulturnih ali naravnih spomenikov, katerih izguba bi močno osiromašila človeško civilizacijo, uvrstilo 812 krajev.