



Naslednja bo gradnja tako imenovanega Gazprom-Cityja, "ultramodernega" kompleksa. Kompleks, ki bo med drugim obsegal 300 metrov visoki nebotičnik in prestižno stavbo, bo zagotovo zgrajen po načrtih enega trenutno najbolj slovitih arhitekturnih birojev. Na Gazpromovem natečaju se spopadajo samo zvezdniški arhitekti, saj Gazprom pač zmore zagotoviti karseda "spodobno" plačilo.
Gazprom prezira spomeniškovarstveno politikoMed imeni, ki se utegnejo znajti na Gazpromovi plačilni listi, so Francoz Jean Nouvel, Italijan Massimiliano Fuksas, Švicarja Jacques Herzog in Pierre de Meuron, Nizozemec Rem Koolhaas, Američan Daniel Libeskind in britanski biro RMJM London Limited. Natečaj pa ne napoveduje le vnosa atraktivne arhitekture v Sankt Peterburg. Obenem izkazuje tudi žalostno resnico o sodobni Rusiji, v kateri "nesramno" bogatim pripada več pravic kot drugim oziroma si lahko te pravice vzamejo. V enem najlepših historičnih mestnih središč na svetu namreč velja omejitev gradnje v višino.
Uničenje arhtektonske skladnosti zgodovinskega mesta
V središču Sankt Peterburga tako uradno ne smejo graditi stavb, višjih od 48 metrov. Gazprom te omejitve očitno ne namerava upoštevati, saj natečaj predvideva kar 300 metrov visok gabarit, zato so se že oglasili sanktpeterburški arhitekti. V odprtem pismu so zapisali: "Načrtovana stolpnica, visoka 300 metrov, torej dvakrat višja od Petropavlovske trdnjave, bo nedvomno porušila skladnost zgodovinsko ohranjenega dela Sankt Peterburga." Sankt Peterburg, ki so ga leta 1703 začeli graditi po izredno natančno zasnovanem urbanističnem in arhitekturnem načrtu, je namreč eno izmed maloštevilnih ruskih mest, ki jim je uspelo do danes ohraniti popolno arhitektonsko skladnost. Na to je opozoril tudi arhitekt Sergej Gavrilin, ki pa po ogledu razstave projektov natečajnikov na sanktpeterburški Akademiji lepih umetnosti, vendar ni mogel skriti občudovanja domislic njegovih kolegov. "Vsi projekti so zanimivi, profesionalno pripravljeni in tudi lepi, vendar niso primerni za Sankt Peterburg, saj bi nedvomno uničili zgodovinsko panoramo mesta."
Kdo je "zadel" okus naftnih mogotcev?
Kakšen vnos sodobne arhitekture v starodavno mesto so si torej zamislili nekateri od trenutno najbolj iskanih arhitektov? Jean Nouvel, ki se je med drugim proslavil z Arabskim inštitutom v Parizu in s stolpom Agbar v Barceloni, si je zamislil podolgovati prosojno stavbo, ki bi stala na treh konicah. Fuksas namerava graditi stolp v obliki spirale, nebotičnik švicarskega ustvarjalnega dua pa naj bi bil sestavljen iz več okroglih plošč, postavljenih ena na drugo. Arhitekt judovskega muzeja v Berlinu in avtor prvotno izbranega načrta za gradnjo Freedom Towerja v New Yorku Daniel Libeskind je začrtal konstrukcijo, ki spominja na dva loka, od katerih se eden odpira proti nebu. Britanskemu studiu RMJM London Limited je načrtovanje novega škotskega parlamenta lani prineslo Stirlingovo nagrado, njegovi sodelavci pa zdaj upajo, da jim bo nov odmerek slave prinesel načrt za ogromno iglo z multiplimi fasetami, ki bi v odvisnosti s svetlobo v okolju spreminjale barve. Nizozemec Rem Koolhaas pa ostaja zvest svojemu slogu in tudi tokrat predlaga gradnjo stavbe iz ogromnih modulov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje