Foto:
Foto:
V zadnjih tednih se v Bršljinu veliko ukvarjajo s sobivanjem romskih in neromskih otrok.

Na njej sta imela glavno besedo glasbenik, skladatelj in pisatelj Imer T. Brizani ter makedonski romolog in publicist Ljatif Demir. Sodelujočim sta predstavila nekaj težav, s katerimi se srečujejo Romi, kot so različna poimenovanja po svetu, priseljeni in avtohtoni Romi ter izobraževanje romskih otrok. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani so prvi hommage Romom pripravili že leta 1998, ko so postavili fotografsko razstavo, tokratna prireditev pa je že četrta.

Rom ali Cigan?
Začetni del okrogle mize je obravnaval različne načine poimenovanja Romov v Evropi ter pomene terminov Rom in Cigan. V nadaljevanju so se posvetili razlikovanju med avtohtonimi in priseljenimi Romi, s katerimi so povezani različni vplivi, kot so verstva, jezikovna diferenciacija, zunanji kulturni vplivi in različne vrednote v družbi.

Kaj je narobe z romskih izobraževanjem?
Ob dogajanju na Osnovni šoli Bršljin pa je še posebej aktualna zadnja tema, ki so jo obravnavali gostje: šolanje Romov. V Evropi 10 % romskih otrok konča šolanje na osnovni šoli, 5 % se jih vpiše na srednje šole in le 1% srednjo šolo tudi konča. Vzroki za tovrstno neuspešnost so zlasti socialno-ekonomske razmere, predsodki in stereotipi znotraj posameznih romskih skupnosti.

O gostih
Oba gosta, ki sta bila v središču pozornosti okrogle mize, prihajata iz Makedonije. Imer Traja Brizani od leta 1980 živi in dela v Ljubljani, medtem ko Ljatif Demir živi v svoji domovini, kjer je deloval že kot novinar, urednik prvega romskega časopisa Romano Sumnal, otroške revije Chirikli in učitelj romskega jezika. O romski kulturi, literaturi, znanosti in medijih je predaval že na številnih evropskih seminarjih, je pa tudi svetovalec evropske skupine za pripravo strategije romskega kulturnega razvoja v Evropi. Svoje ugotovitve je med drugim zapisal v knjigah Le vstanite, Romi gredo in Otroci, zapojte z nami!, ki jo bodo na okrogli mizi tudi predstavili.