Oglas
To je ustvarjanje harmonije med obstoječo arhitekturno situacijo in novogradnjami. Ko bo veliki projekt Hafencity, katerega kleč je pozidava dela površin starega hamburškega pristanišča s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami ter s spektakularno novo filharmonijo, do konca izveden, bo namreč tudi arhitekturnemu laiku jasno, da novogradnje niso složno združene v staro pristaniško arhitekturo.
Unesco naj zavaruje škripceTa je namreč izrazito krajevno specifična. Celo tako zelo, da so hamburški mestni veljaki začeli razmišljati o elaboraciji dokumentacije za kandidaturo stare pristaniške stavbne dediščine za naziv kulturnega spomenika svetovne kulturne dediščine. Posebnost starega "Hafna" so opečnate stavbe s prišpičenimi bakrenimi strehami, na katere pročelja so pritrjeni dvižni mehanizmi. Te zgradbe so namreč služile kot skladišča in težavnemu "vlačenju" blaga po notranjosti stavb so se izognili z namestitvijo posebnih škripcev, s katerimi so blago dvignili do zgornjih nadstropij.
Konservativce podkupiš z opeko
Po potrditvi načrtov za končno podobo Hafencityja je že jasno, da je le eden izmed 17 arhitekturnih birojev iz Nemčije in drugih evropskih držav, ki so si s sodelovanjem na natečaju zagotovili delo v Hamburgu, vzel v obzir staro arhitekturno krajino pristanišča na reki Elbi. Frankfurtski arhitekt Christoph Mäckler si je zamislil 12-nadstropno stanovanjsko stavbo, ki na novo interpretira koncept starih pristaniških zgradb. Opeka, strma streha in arkade so tiste prvine, zaradi katerih Mäcklerju ni treba skrbeti, da bodo strogi varuhi arhitekture najbogatejšega in drugega največjega nemškega mesta njegovo ime dolgo "prežvekovali".
Variacija na temo pristaniški kontejner
Drugi ne morejo biti tako mirni. Večina načrtovalcev stavb, v katerih bodo uredili 5.500 stanovanj in v katere naj bi na delo vsak dan hodilo kar okoli 40.000 ljudi, je kot izhodišče svojih stvaritev opredelila preprosti kvader. Pogled na številne do zdaj že dograjene variacije na temo pristaniški kontejner je sicer zanimiv, v opazovalcu pa ne vzbudi niti kančka občutij topline, domačnosti in prijaznosti, ki bi morali prežemati ozračje stanovanjskega predela. Če sploh s čim, so novi stanovanjski kubusi v harmoniji z večno vetrovnim in s često sivim vremenom mesta, o katerem ne kroži zaman šala: Kadar v Londonu dežuje, v Hamburgu odprejo dežnike. Pristaviti je sicer še potrebno, da izrek ni le odraz podobnega krajevnega ozračja obeh mest, ampak tudi tradicionalnega tesnega gospodarskega sodelovanja obeh mest.
Tudi Hamburg ima svojo "Špico"
Čeprav s svojo kovinsko sivino ne pomagajo razbiti ozračja odtujenosti, pa so Magellanove terase eden najbolj atraktivnih do zdaj dokončanih gradnikov Hafencityja. Gre za trg, ki se pne čez štiri k vodi zložno spuščajoče se terase in katerega posebnost so zanimive v stopnišča vpete betonske klopce in nenavadne iz cevastih struktur oblikovane skulpture. Sodobna različica Plečnikove ureditve Špice na Ljubljanici. Tako kot ljubljanska je tudi hamburška mladina stopničasto nabrežje že vzela za svoje in v toplejših mesecih je ob večerih na Magellanovih terasah zelo živahno.
Tudi že ko bodo kontejnerji dobili prebivalce - kljub neprijaznemu videzu stavb se vlagateljem ni treba bati slabega povpraševanja po stanovanjih, saj Hafencity že zdaj velja za ugledno lokacijo in tudi nemškemu narodu do zdaj še ni uspelo razviti naravne imunosti na virus "mahnjenosti" na ugled in veljavo -, bo del, na katerem bodo zrasle najbolj spektakularne stavbe, še eno samo veliko gradbišče. Končni načrt za pozidavo Überseequartierja je bil potrjen šele konec decembra 2006 in treba bo počakati vsaj do leta 2011, da bodo vse zgradbe dograjene.
Ena obnemoglo obleži na hrbtu, druga je ranjena v trebuh
Pri definiranju nove podobe hamburškega pristanišča je vsaj en arhitekturni biro pokazal izredno domiselnost. To je studio Groß & Partner, ki je med drugim prispeval načrte za znanstveni center z akvarijem in hotel. Gre za stavbi, ki spominjata na dve skoraj identični polovici enega samega nepravilnega geometrijskega telesa; ena polovica leži na hrbtu, drugi pa se je za zdaj še uspelo obdržati pokonci. Pokončni polkvader z izbočeno stranico pa ima še eno posebnost. To je velika "raztrganina", ki predira njegovo tkivo in skozi katero bi lahko poletelo tudi manjše letalo.
Kot da Elba potrebuje še več valov!
Brez strahu, da smo hudo udarili mimo, lahko ti stavbi razglasimo za precej bolj domiselni od sicer tako zelo opevanega (nekoč je bil ton "skladbe" himničen, vedno pogosteje pa dobiva kvalitete besnega rjovenja v pravoverni "starometalski" maniri) novega doma hamburške filharmonije. Gre seveda za razvpiti projekt Elbphilmarmonie švicarskega arhitekturnega studia Herzog & de Meuron. Steklena struktura, ki naj bi spominjala na večno valovito gladino reke Elbe, bo zrasla na starem opečnatem skladišču arhitekta Wernerja Kallmorgena, o katerem so arhitekturni kritiki in teoretiki spisali kar nekaj slavospevov.
Stavba, katere finančna struktura je bila očitno "dobro pognojena", saj se stroški gradnje vsakih nekaj mesecev opazno zvišajo, naj bi prve obiskovalce koncertov hamburških filharmonikov sprejela leta 2009. Na predstavitveni spletni strani projekta Hafencity so seveda že zapisali "krilatico", da bo nova filharmonija zvišala ugled Hamburga in mu odredila novo mesto v "tekmovanju" med evropskimi kulturnimi prestolnicami. Novo mesto zagotovo, vprašanje pa je, ali bo to boljše ali slabše od trenutnega izhodišča.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje