V sefu Bruna Lochseja so bila med drugim dela treh velikih impresionistov, Camilla Pissarroja, Clauda Moneta in Augusta Renoira. Foto: EPA
V sefu Bruna Lochseja so bila med drugim dela treh velikih impresionistov, Camilla Pissarroja, Clauda Moneta in Augusta Renoira. Foto: EPA
Oskar Kokoschka

Letos marca umrli Lohse, ki je deloval po naročilu Hermanna Göringa, vrhovnega poveljnika nemškega vojnega letalstva, je v bančnem sefu v neidentificirani švicarski banki med drugim imel platna Clauda Moneta, Augusta Renoira in Camilla Pissarroja. Natančnih podatkov o najdenih slikah ni. Po poročanju časopisa Frankfurt Allgemeine Zeitung pa naj bi bilo v sefu več kot 14 dragocenih platen, tudi dela Albrechta Dürerja, Oskarja Kokoschke in Alfreda Arthurja Sisleyja.

Raje na fronto kot krasti umetnine
Poudariti je potrebno, da Bruno Lochse v zgodovini ni zapisan kot povsem negativna oseba. Diplomirani umetnostni zgodovinar in filozof se je v vlogi "plenilca" umetniških del v lasti v taborišča deportiranih, umorjenih ali v tujino pobeglih Judov znašel proti svoji volji. Prvo leto druge svetovne vojhne je Lohse preživel na poljskem bojišču, kjer pa je bil hudo ranjen. Po okrevanju so ga prepoznali kot vojaško nesposobnega. Lohseja so poslali v Pariz, kjer naj bi skupaj z drugimi umetnostnimi zgodovinarji pomagal klasificirati in urejati naropane umetniške zaklade. Lohse je delo večkrat zavrnil in prosil za premestitev na fronto.

Vse prošnje so bile zavrnjene, kot nadarjenega umetnostnega zgodovinarja pa je Bruna Lohseja prepoznal Hermann Göring. Ta je Lohseju odredil mesto posebnega uslužbenca, pristojnega za izpeljavo najpomembnejših z umetninami povezanih akcij. Lohse si tudi kot posebni Göringov sodelavec ni umazal rok; vztrajal je, da bo sodeloval zgolj pri zakonitih poslih. Tudi Američani in Francozi, ki so po vojni preverjali delovanje sodelavcev nacističnih veljakov, so ugotovili, da Bruno Lohse nikoli ni zagrešil zločina. Še več, znano je tudi, da je Lochse med svojim postankom v Parizu pomagal številnim Francozom in Judom, na katere so "prežali" nacisti.

Kako so slike prišle v sef?
Morda oseba Bruna Lochseja vendar ni tako brezmadežna. Poraja se namreč vprašanje, zakaj so bile slike, ki so nekoč pripadale Judom, v njegovem sefu. Ta čas že poteka preiskava proti nekemu münchenskemu trgovcu z umetninami, ki naj bi imel tudi dostop do sefa. Na dokončno pojasnitev primera pa bo treba še čakati. Čakati pa bo treba tudi na sodbo, komu bodo slike pripadle - potomcem nekdanjih lastnikov ali javnim galerijam.