Nad danes prav nič privlačnim mestecem Carbonear se je morda nekoč vzpenjala prava gotska cerkev. Foto:
Nad danes prav nič privlačnim mestecem Carbonear se je morda nekoč vzpenjala prava gotska cerkev. Foto:
Novogotska cerkev Jamesa Renwicka v New Yorku
V 18. stoletju je Anglijo in njene (nekdanje) kolonije zajelo strastno navdušenje nad gotsko arhitekturo, ki se je izrazilo v tako imenovanem novogotskem slogu.
Ekspedicija Johna Cabota
Znameniti pristanek odprave Johna Cabota na obalah Labradorja so upodobili na številnih slikah.

Pristna gotika naj v Novem svetu ne bi obstajala. Nedavno pa so v zapiskih pokojne britanske zgodovinarke Alwyn Ruddock našli namige, da naj bi v Novi Fundlandiji nekoč vendar obstajala prava gotska cerkev. Zgraditi naj bi jo dali italijanski menih Fra Giovanni Antonio Carbonaro, ki je leta 1498 skupaj z britansko odpravo raziskovalca Johna Cabota - njegovo izvirno ime je bilo Giovanni Caboto - drugič obiskal Ameriko, in drugi menihi.

Zgodovinarka uniči svoje delo
Ruddockova je menda imela dokaze, da so pod mestom Carbonear ostanki edine cerkve iz obdobja gotike v Severni Ameriki. Dokazov v zapuščini zgodovinarke niso našli, njeni stanovski kolegi pa sedaj raziskujejo naprej. Namig na možnost obstoja prave ameriške gotike se je pojavil povsem po naključju. Alwyn Ruddock je namreč v oporoki izrazila željo, da po njeni smrti uničijo njeno celotno do tedaj neobjavljeno raziskovalno delo. Tako ni nihče niti slutil, da je sodelavka Univerze v Londonu predvidevala obstoj gotske cerkve v Novi Fundlandiji. Šele po prebiranju njene zasebne spletne pošte so odkrili, s kakšno drzno idejo se je poigravala Ruddockova.

Cerkev brata Carbonarija
Namig na to misel je tudi v osnutku za knjigo o ponesrečeni ekspediciji Johna Cabota, ki velja za prvega Evropejca moderne dobe, ki je stopil na ozemlje Severne Amerike. Besedilo za knjigo je bilo menda že dokončano, vendar pa so ga kot izraz upoštevanja avtoričine zadnje želje uničili. Osnutek govori o tem, da je skupina okoli brata Giovannija Antonia Carbonara ustanovila katoliško skupnost in jo poimenovala po ustanovitelju Carbonari. Gradnja cerkve bi bila seveda logično nadaljevanje zgodbe.

Največja uganka je Alwyn Ruddock
Evan Jones, zgodovinar z Univerze v Bristolu, ki mu je pripadla naloga (in čast) pregledati zapiske Alwyn Roddock, je za časopis Live Science povedal, da zasebna korespondenca in drugi delčki zapiskov zgodovinarke sicer ne dajejo nikakršnih odgovorov na zgodovinske uganke, zato pa nudijo obilo izhodišč za nadaljnje raziskovanje. Največja uganka pa ostaja Alwyn Ruddock sama: "Tudi če se naenkrat pojavijo vsi dokumenti, za katere Ruddockova pravi, da jih je našla, morda nikoli ne bomo razrešili uganke, zakaj je hotela uničiti svojo temeljno raziskavo."