Kipi in reliefi iz antične Grčije in Rima naj bi bili potrditve pravilnosti starozaveznih prerokb. Foto: British Museum
Kipi in reliefi iz antične Grčije in Rima naj bi bili potrditve pravilnosti starozaveznih prerokb. Foto: British Museum
Okrogla opeka s klinopisnim zapisom o vladarju mestne države Lagaš (okoli 2100-2000 pred našim štetjem)
Udeleženci pohoda, namenjenega Jehovovim pričam, si ogledajo tudi nekatere arheološke ostanke iz obdobja, ko so nastajali starozavezni zapisi. Foto: British Museum
Rimski doprsni kip Herkula (2. stoletje našega štetja)
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj vodiči ogledov povedo o umetninah, ki prikazujejo grška in rimska božanstva. Foto: British Museum

V sobanah največjega britanskega muzeja, ki prikazujejo zgodovino starega veka, namreč vsako soboto potekajo organizirana vodstva, katerih udeleženci v 'starih kamnih' iščejo potrditve navedb iz Biblije. Tudi tistih, ki se nanašajo na prihodnost, kot je na primer prerokba o skorajšnji apokalipsi. Ti ogledi doživljajo pravi razcvet. Čeprav niso bili organizirani zanje, se jih udeležujejo tudi neverniki, in številni namigujejo, da je njihova priljubljenost posledica Da Vincijeve šifre.

muzeju je tako naletel na Zimbabvejko, ki je po ogledu v Mezopotamiji in Egiptu izkopanih ostankov starodavnih kultur povsem brez ironije in z nasmeškom na obrazu vzkliknila: "Dobri časi so tukaj!" Izraz dobri časi se je v tem primeru navezoval na trenutek začetka konca sveta, ko se bodo uresničile prerokbe, o katerih se je prvič podučila kot članica verske skupnosti, drugič pa ob obisku Britanskega muzeja.

Vnaprej napisana zgodovina
Zgornja omemba Da Vincijeve šifre je relevantna. Tako kot senzacionalistično knjižno uspešnico tudi pohode iskanje dokazov za resničnost Biblije označuje velika pompoznost in površnost. Muzejska tura z naslovom This is history written in advance (To je zgodovina, napisana vnaprej) tako vključuje na trenutke zelo svobodno interpretacijo starogrških in starorimskih kipov, kovancev, reliefov in drugih ostankov, na katerih upodobljeni motivi naj bi govorili o dogodkih, ki so se zgodili več stoletij po nastanku starozaveznih zgodb in katere naj bi te zgodbe napovedovale.

Svobodna interpretacija antike
Kot primer za vsaj delno za lase privlečeno pripovedovanje vodičev The Times navaja srečanje 'romarjev' z reliefom, ki upodablja Aleksandra Velikega. Vodič zgodovinsko izpričano zgodbo o Aleksandru, čigar eden izmed dedičev Ptolomej je bil prav tako močan voditelj, uporabi kot ilustracijo pravilnosti ene od Danielovih prerokb. Daniel je napovedal, da bo kralj z juga postal močan, vendar pa bo eden od njegovih vojaških častnikov postal še močnejši in njegovo kraljestvo bo večje. Prva polovica prerokbe naj bi se navezovala na Aleksandra in Ptolomeja, vendar pa tega nikoli ni 'prerasel' nobeden izmed njegovih oficirjev. Vernikov to ne moti. Prav grdo so pogledali Timesovega novinarja, ki se je na glas vprašal o tem nesoglasju med arheologijo in vero.

Čeprav je namen teh predavanj predvsem utrjevati vero in izničiti morebitni dvom človeka znanstvene dobe, pa so kljub nekaterim 'zdrsom' in pripuščanju domišljije v pripovedovanje vseeno zanimiva za vse, ki se želijo na nekoliko drugačen način seznaniti s starim svetom. Vodiči jih namreč ne bodo učili krive vere. Kar bodo povedali o zgodovini, bo vse držalo, le, ko bodo to skušali interpretirati skozi biblijske zapise, pa velja malo podvomiti.