Petit Palais - ljubek povzetek različnih slogov ali obupen kič? Foto:
Petit Palais - ljubek povzetek različnih slogov ali obupen kič? Foto:
Model cerkve arhitekta Le Corbusiera
Le Corbusier je prisegal na izčiščene in preproste oblike. Nič čudnega, da ga bogato okrašena pročelja niso prav nič navduševala. Foto: EPA

Stavba je skupaj z mostom kralja Aleksandra III. in s stavbo Grand palais zrasla kot "oprema" za svetovno razstavo leta 1900, od leta 1902 pa je v njej mestni muzej umetnosti. Petit palais je "povzetek najboljših elementov klasicizma, baroka in art nouveauja", ravno zaradi ''slogovne zmedenosti" pa je Le Corbusier izjavil, da bi jo bilo treba porušiti. A mnenje švicarskega arhitekta, ki je z novimi pristopi v arhitekturnem načrtovanju in še posebej s študijami vloge svetlobe v prostorih zaznamoval arhitekturo 20. stoletja, v Parizu ne velja veliko.

Vrhunsko francosko rokodelstvo
Ob izgradnji je bila "mala palača" povzetek dela vrhunskih francoskih rokodelcev. Ti so se pri stavbi resnično izkazali; zaščitni znak gradnje so umetelne kovinske rešetke in ograje, zanimiva okna in mozaiki. Francozi so zato Petit palais v obdobju razcveta Pariza v kulturno prestolnico sveta razumeli kot simbol dosežkov Francozov - naroda, ki se lahko pohvali z veličastno kulturo. Nad Petit palis niso bili navdušeni le Francozi. Stavba je tako navdušila belgijskega kralja, da je pri arhitektu Charlesu Giraultu takoj po odprtju Petit palais naročil "kopijo". Zrasel je kolonialni muzej Tervueren v Bruslju.

Spomini na leto 1900
Leto 2005 je bilo zares leto začetka novega življenja "ostankov" velike svetovne razstave leta 1900. Že jeseni so predstavili obnovljeno stavbo Grand Palais, sedaj pa je svoje delo razkril še arhitekturni tandem Chaix in Morel. Arhitekta zgradbe nista le obnovila, ampak sta zasnovala tudi boljšo izrabo prostorov. Z razširitvijo razstavnega prostora na podstrešje in v kletne prostore ter z gradnjo kleti pod vrtovi sta tako povečala uporabni prostor, da je v muzeju sedaj namesto 800 na ogled 1.300 eksponatov – slik, kipov, umetelnih kosov pohištva in izdelkov spretnih francoskih rokodelcev. Veliko? Da in ne. V muzejski zbirki je kar 45.000 predmetov, a verjetno prav nobenemu arhitektu ne bo uspelo tako izrabiti prostorov Petit palais, da bi lahko vanje stlačil prav vse.

Provinca sredi kozmopolitskega Pariza
Muzejska zbirka je prav smešna. Ob antičnih grških vazah so razstavljene Rembrandtove in Rubensove slike, Dürerjeve grafike, v temnem kotu visi čudovita Gericaultova krajina, namesto zanimivih Dorejevih grafik – te so skrbno skrite v skladišču – pa so na ogled postavljeni številni kosi meščanskega pohištva. Ravno zaradi ne preveč posrečene muzejske postavitve, tudi Francozi, ki svoje kulture ne žalijo prav radi, muzej imenujejo najlepši francoski provincialni muzej.