Oglas
Schindler je v tovarni zaposlil več kot 1.000 judov in jih tako rešil pred gotovo smrtjo v koncentracijskih taboriščih nacistične Nemčije. Po preučitvi dokumentacije so ugotovili, da bi se Schindlerju za življenje moralo zahvaliti kar 1.200 judov.
Del obširnega projekta rehabilitacije industrijske coneTovarna v Krakovu bo postala dom sodobne umetnosti, stalna razstava pa bo posvečena življenju in plemenitemu delu Oskarja Schindlerja. Namestnik krakovskega župana je povedal, da je ureditev muzeja del širšega projekta rehabilitacije industrijskega območja Zabloice v Krakovu.
Mestne oblasti upajo, da jim bo pri ureditvi muzeja pomagala tudi Evropska unija, saj Schindlerjevo delo presega lokalni poljski pomen. Če bo njihova prošnja uslišana, bo Evropska unija prispevala vsaj 1.15 milijonov evrov.
Resnična filmska zgodba
Življenje Oskarja Schindlerja je svet spoznal šele po snemanju filma Schindlerjev seznam, ki je leta 1993 osvojil številne oskarje. Čeprav tipična filmska zgodba, pa scenarij filma natančno povzema ključne dogodke v življenju Schindlerja in njegove žene.
Oskar Schindler je prepričal komandanta koncentracijskega taborišča v Krakovu da nujno potrebuje judovsko delovno silo, da bi delo v njegovi tovarni kuhinjskih posod potekalo normalno. Čeprav to ni bila popolna resnica, pa je komandant Schindlerju verjel in tako ni ukazal poboja judov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje