Članstvo si je prislužil s prizadevanji, ki so veliko prispevala k uspešnemu delu Kobariškega muzeja. Posebno priznanje za pomoč pri promociji leta 1990 ustanovljenega vojnega muzeja pa so podelili severnoprimorskemu aktivu Društva novinarjev Slovenije. Na slovesnosti, ki jo je dopolnil tudi osrednji govornik Damjan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, so odprli tudi gostujočo razstavo Koroške obmejne utrdbe s podnaslovom Trdnjave skozi stoletja.

Dan Kobariškega muzeja obiskovalce te ustanove vsako leto spomni na 24. oktober 1917, ko se je začela t. i. Kobariška bitka, ena najbolj znamenitih bitk na Soški fronti. Direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec je pojasnil, da ta velja za osrednji dogodek 1. svetovne vojne v letu 1917. Ker bo naslednje leto od bitke, s katero se je Soška fronta končala, minilo 90 let, nameravajo v Kobaridu leta 2007 pripraviti mednarodni simpozij, širše občinstvo pa bodo na Kobariško bitko spomnili tudi s koncertom vojaških godb na osrednjem kobariškem trgu.

Razstava, ki je povezala muzeja
Ob dnevu Kobariškega muzeja vsako leto odprejo tudi gostujočo razstavo, ki jo je letos prispeval zasebni koroški Muzej 1915-18/Od Ortlerja do Jadrana. Pred 15 leti, le eno leto po odprtju Kobariškega muzeja, ga je ustanovilo združenje Prijatelji Dolomitov, v njem pa so zbrali različno gradivo. Tokratna razstava je prva, pri kateri sta se ustanovi povezali, načrtujejo pa, da bi izmenjava gradiva in druge vrste sodelovanj postali del stalne prakse.

Kluže so preživele
Na severno Primorsko je dopotovala zbirka, v kateri obiskovalci spoznajo vrsto utrdb, t. i. Koroška vrata, s katerimi je Avstro-Ogrska v Alpah nadzorovala doline in gorske prehode. V 1. svetovni vojni pa od njih niso imeli načrtovanih koristi in učinka, saj so bile zaradi razvoja topništva in eksplozivov večinoma razbite. Izjema je bila trdnjava s skrajnega konca utrdb, predstavljenih na razstavi (od Plöckenskega sedla do bovških Kluž), saj so bile Kluže postavljene v dovolj zavarovani legi.