Oglas
Mogoče bo moj naslednji natakar čez 20 let zelo slaven umetnik.
Le dve stvari lahko povzročita spremembe na svetu - ljubezen in sovraštvo. Jaz sem izbral ljubezen.
Akcijski umetnik HA Schult, ki so ga zaradi velikopoteznih ambientalnih projektov poimenovali nemški Christo, napoveduje, da bo maja newyorško nebo zasenčila maketa kölnske katedrale. Maketa pa ne bo prav majhna. Če se boste postavili pred njo, po zagotovilu Schulta ne boste mogli uzreti stavb v ozadju.
Eden krasi, drugi smetiTako kot umetnik bolgarskega rodu, Christo, se je tudi HA Schult na pestrem umetniškem trgu druge polovice 20. stoletja, ko so se začele brisati meje med posameznimi umetiškimi kategorijami, uveljavil z velikopoteznimi projekti, ki so spreminjali podobo življenjskega okolja. Razlika med delom Christa in Schulta pa vendar obstaja.
Če je Christo stopal predvsem po poti "okraševalca" elementov naravnega in urbanega okolja, je HA Schult s svojim pionirskim delom lepote okolja predvsem "kvaril". V imenik konceptualnih umetnikov se je HA Schult vpisal leta 1969, ko je pozornost pritegnil s projektom Situation Schackstrasse. Happening se je končal z aretacijo umetnika, ki je celotno akcijo zasnoval kot proces prekrivanja ene od cest v Münchnu z goro smeti.
20. stoletje kot stoletje smeti
Smetem je HA Schult ostal zvest tudi v nadaljevanju kariere. Leta 1976 je HA Schult v eni noči s starimi časopisi prekril trg svetega Marka v Benetkah. Z "gradnjo" katedrale se bo akcijski umetnik vrnil na kraj, kjer je izvedel kar dva "smetiščna" porjekta. HA Schult je najel kaskaderja, ki je letalo cessna pognal v smetišče na otoku Staten, leta 1983 pa je v samem centru New Yorka ustvaril papirnato reko, po kateri so "tekli" stari izvodi New York Timesa.
Smeti se niso po naključju znašle v delih HA Schulta, ki izzive vedno poišče v svojem življenjskem okolju in ljudeh, ki ga obdajajo. "Živimo v dobi smeti. Smeti proizvajamo in nekoč se bomo sami spremenili v smeti. Iz smeti sem izdelal tisoč skulptur, ki so ogledala nas samih," je HA Schult povedal o svojem delu.
Mlade upe najdemo med natakarji
New York oziroma življenje v mestu HA Schult navaja kot enega največjih vplivov na svoje delo. Prvi navdih so HA Schultu sicer ponudili trije umetniki: Yves Klein, francoski slikar George Mateu (Mateu je poudarjal proces nastajanja slike) in Jackson Pollock (Pollocku slika ni pomenila nič; njegov umetniški medij je bilo njegovo življenjsko okolje). Načina, na katerega je izrazil ta svoj navdih, pa se je HA Schult naučil ravno v New Yorku, ki je bilo po drugi svetovni vojni edina prava prestolnica sodobne umetnosti.
Umetnost je bila vsepovsod. V 70. letih je bilo v mestu v vsakem trenutku kar 90.000 umetnikov. Med njimi je bila tudi Madonna, ki je tedaj že slavnemu HA Schultu stregla kot natakarica. Zato HA Schult še danes nikoli ne prezira natakarjev: "Mogoče bo moj naslednji natakar čez 20 let zelo slaven umetnik."
Izberemo ljubezen
HA Schult umetnosti ne želi izolirati v "posvečenih" galerijskih prostorih. V umetniške procese želi vključiti tudi običajne ljudi. Leta 2000 si je tako zamislil umetniški projekt Love Letters (Ljubezenska pisma). Osnovna ideja pisem je bila izdelava spomenika, pri kateri bo sodelovala množica ljudi in ki bo namenjen množici ljudi.
V samo dveh mesecih po javni objavi svojega načrta, je na Schultov naslov prispelo 100.000 ljubezenskih pisem. HA Schult je izbral 35.000 pisem, jih skeniral, povečal in podobe prenesel na plošče, s katerimi je prekril stavbo stare pošte v Berlinu. Tudi tema - ljubezen - ni po naključju pristala v "ljudski" umetnini. Kot pravi HA Schult: "Le dve stvari lahko povzročita spremembe na svetu - ljubezen in sovraštvo. Jaz sem izbral ljubezen."
Mogoče bo moj naslednji natakar čez 20 let zelo slaven umetnik.
Le dve stvari lahko povzročita spremembe na svetu - ljubezen in sovraštvo. Jaz sem izbral ljubezen.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje