Kot poroča časnik Delo, je iz soglasno sprejete obrazložitve sodbe razvidno, da je direktor družbe Jože Anderlič, ki želi kar najhitreje porušiti propadajoči spomenik lokalnega pomena in na njegovem mestu zgraditi Novi Kolizej (za zdaj je še vedno v igri načrt nizozemskih arhitektov iz biroja Neutelings in Riedijk Architects), napadel kar tri akte, ki ščitijo ali so ščitili staro stavbo Kolizeja. Ustavno sodišče njegovim argumentom ni ugodilo niti v enem primeru in je dve pobudi zavrnilo, tri pa zavrglo.

Lastnik ne odloča o razglasitvi spomenika kulturne dediščine
Zavrnjeni so bili postopek za oceno ustavnosti in/ali zakonitosti zakona o varstvu kulturne dediščine, odloka o spomeniški zaščiti Kolizeja in akta o začasni razglasitvi Kolizeja za kulturni spomenik državnega pomena. Sodišče je tudi zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 12. in 133. člena zakona o varstvu kulturne dediščine kot neutemeljeno. Pri prvem členu Anderliču niso pritrdili, da bi morali imeti lastniki že razglašenih spomenikov možnost predstaviti mnenje o njihovi razglasitvi, saj je bil spomenik razglašen že davno pred njegovim prihodom. Pri drugem, ki mu Anderlič očita nedoločnost, ker izrecno ne navaja vseh aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, ki jim podaljšuje veljavnost, pa je sodišče menilo, da ti sicer niso navedeni, a so določljivi in ni dvoma, kateri so ti akti.

Zavrnjena je bila tudi pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti mestnega odloka o zaščiti Kolizeja, saj menijo, da za presojo vsebinske pravilnosti in strokovne ustreznosti razglašenega spomenika ustavno sodišče ni pristojno oziroma zatrjevanih neustavnosti in nezakonitosti pobudnik ni utemeljil in jih sodišče ni moglo preizkusiti.

Kolizej ostaja spomenik lokalnega pomena
O pobudi za oceno ustavnosti 24 za Anderliča spornih členov zakona o varstvu kulturne dediščine, ki jo je ustavno sodišče prav tako ovrglo, pa menijo, da pobudnik še ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti. Gre namreč za to, da je pobudo vložil, čeprav še ni izčrpal vseh pravnih sredstev zoper posamični akt. V konkretnem primeru je na ministrstvo za kulturo dal vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za odstranitev Kolizeja, a jo je to zavrnilo, upravno sodišče pa je Anderličevi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje upravnemu organu. S tem se ni izkazalo, da je postopek v tej zadevi pravnomočno končan in da so izčrpana vsa pravna sredstva zoper ministrstvo za kulturo. Prav tako ni izkazal, da je proti njemu uveden inšpekcijski postopek in da je izčrpal vsa sredstva zoper morebitno inšpekcijsko odločbo.

V primeru akta o začasni razglasitvi Kolizeja za spomenik državnega pomena in odloka o zaščiti Kolizeja iz leta 1993 (sporen je varstveni režim) sta bili pobudi ovrženi. Pobudniku ni uspelo izkazati, da bi se z morebitno ugodno odločitvijo ustavnega sodišča zanj izboljšal pravni položaj, poleg tega akta ne veljata več, še poroča Delo.