Foto:
Foto:
Thom Mayne: nebotičnik Phare
Stavba Thoma Mayna
Thom Mayne je leta 1972 skupaj z Michaelom Rotondijem ustanovil arhitekturni biro Morphosis, katerega cilj je bil od vsega začetka načrtovanje arhitekture, ki bo presegala tradicionalne arhitekturne vzorce.

Morda jo bo pregnala gradnja nebotičnika, katerega višina se bo lahko kosala z najvišjo stavbo v mestu, Eifflovim stolpom. Nebotičnik Phare, ki ga bodo po načrtih ameriškega arhitekta Thoma Mayna zgradili v predelu La Defense, bo namreč visok 300 metrov, torej toliko, kot je bil pred namestitvijo špice na vrhu visok Eifflov stolp. Phare bo tako najvišja poslovna stavba v Franciji, obenem pa ga že sedaj označujejo tudi kot najbolj veličasten arhitekturni projekt v Franciji po gradnji Eifflovega stolpa.



Tehnološko čudo na La Defensu
Ovalna steklena struktura bo dograjena leta 2012, že zdaj pa jo predstavljajo kot okolju zelo prijazno stavbo. Na vrhu bodo namreč nameščene vetrne turbine, pa tudi sicer so gradbeni inženirji zasnovali energetsko zelo varčno stavbo. Za dokončanje celotnega gradbenega projekta je trenutno predviden proračun v višini 900 milijonov evrov. Odločitev za inevsticijo v ta stolp je torej precej "drag špas", zato investitorji verjetno upajo, da si bodo številna podjetja zaželela prostor v tem arhitekturnem čudu. Poslovne prostore bo sicer kar težko zapolniti. Za pisarne je namreč predvidenih kar 130.000 kvadratnih metrov.

Stolp Montparnasse - opomin drznim arhitektom
Nebotičnik Phare bo zrasel na obrobju Pariza, kjer je leta 1989 na pobudo tedanjega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda zraslo novo poslovno središče La Defense. Trenutno je njegova največja arhitekturna posebnost veliki slavolok bratstva (Grande Arche de la Fraternité) danskega arhitekta Johanna Otta von Spreckelsena. V središču Maynov nebotičnik niti ne bi mogel zrasti. Po polomu z 210 metrov visoko stolpnico Montparnasse so namreč v zgodovinskem jedru Pariza visokogradnje prepovedali. Stolp Montparnasse tako že 30 let "štrli" iz silhuete pariza in opozarja, kako zelo lahko že ena sama napačna arhitekturna ali urbanistična odločitev pokvari podobo mesta.

P. B.