V preteklih desetletjih so namreč arheologi v okolici Dobove in Brežic odkrili številna žarna grobišča. Povezujejo jih s keltsko skupnostjo Tavriskov. Kelti, ki naj bi jih s tega območja izrinila germanska plemena, so na rečnih terasah živeli med letoma 250 in 100 pred našim štetjem.

Dodatki žarnih grobišč sodijo med najlepša svojega časa v Sloveniji
Na razstavi si je mogoče ogledati veliko njihovega orožja, lončene posode, in dodatke, najdene v žarnih grobovih, kjer izstopa predvsem žensko okrasje. Ker so bilio Kelti predvsem bojevniki na razstavi, prevladuje prikaz njihovih sulic, kopij in mečov. Med dodatki ženskih žarnih grobov izstopajo fibule, okrasne sponke iz brona. Po mnenju arheologa Franceta Stareta sodijo nekateri grobovi iz kulture žarnih grobišč z območja sotočja obeh rek po dodatkih med najlepša in najbogatejša svojega časa v Sloveniji.

Kelti na Slovenskem
Tavriski, kot so s skupnim imenom rekli keltskim rodovom in plemenom na današnjem slovenskem ozemlju, so se naselili na južno obrobje vzhodnih Alp v začetku 3. stoletja pred našim štetjem. Za svoja bivališča so si izbrali predvsem plodne ravnice ob rekah, nekaj plemen je odšlo tudi v hribovite predele ob Mirni in Krki ter na območje Kolpe.

Kelti so s seboj prinesli sodobnejšo tehnologijo predelovanja železa, lončarsko vreteno, učinkovitejšo bojno opremo ter nove kultne in pogrebne običaje. V mlajši železni dobi so namreč pokojne sežgali v bojni opremi ali slavnostni noši. Nato so zažgane ostanke zbrali v laneno vrečko in jo položili na dno groba. Zraven so priložili tudi pridatke in popotnico, pri bojevnikih pa tudi obredno uničeno orožje.