Člani sveta so med drugim opozorili na slabo stanje slovenskega filma, statičnost projekta gradnje muzeja sodobne umetnosti in nejasnega dogajanja, v povezavi z NUK-om. Zbrani na seji so se tako strinjali, da je bilo leto 2006 na področju izvajanja programa brez posebnosti, tako v dobrem kot slabem.

Kaj bo z zbirko 2000+?
Že na samem začetku seje je Marjeta Kajzer Novak glede NUK-a opozorila, da je ta bolj kot v domeni ministrstva za kulturo skrb ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, zavrnila pa je tudi pomisleke Liljane Stepančič, da se projekt, vezan na muzej sodobne umetnosti, ne premika v načrtovano smer. Marjeta Kajzer Novak pojasnjuje, da se pogovori s predstavniki stroke nadaljujejo. Nepojasnjena ostaja tudi prihodnost zbirke 2000+ in ali bo projekt vodila Moderna galerija. Od ministrstva člani sveta pričakujejo, da poda oceno stanja na temo muzeja za sodobno umetnost.

Za preoblikovanje javnega sektorja
Mitja Čander je tako kot na predhodnih tudi na tokratni seji poudaril nujno potrebno reformo javnega sektorja. Po tej naj bi bilo zagotovljeno bolj razgibano zaposlovanje, večje sodelovanje samozaposlenih in predvsem več sredstev za program. Poleg tega Čander od ministrstva pričakuje izračun in metodologijo na področju DDV-ja za knjigo, saj na bi se prav ta višina sredstev "vračala" v knjigo. Pozabil ni niti na porazno stanje slovenskega filma. Kot opozarja, ni težava le z vodstvom filmskega sklada, ampak tudi v tem, da se programi sploh ne izvajajo.

Porazno stanje domačega filma
Po poročilu o EPK-ju si je v preteklem letu slovenski film ogledalo le odstotek obiskovalcev slovenskih kinematografov, 23.000 gledalcev, kar pa je, kot opozarjajo, številka, ki je primerljiva z obiskom gledališke predstave.V svetu so prepričani, da slabega stanja slovenskega filma ne more rešiti le administracija, ampak gre za širšo težavo in kot poudarja Drago Jančar, gre za vprašanje slovenske kulture na splošno.

Nejasno o varstvu kulturne dediščine
Drugi del je bil namenjen predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine. Kot menijo Liljana Stepančič, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Metka Fujs in predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar določa predlog novega zakona delitev muzejev na državne, teh je približno deset, in "pooblaščene", ki si morajo ta status šele pridobiti. Kot še dodajajo, je predlog zakona na določenih mestih precej nejasen, saj se pojmi prepletajo in birokratizirajo.