Vasko Simoniti meni, da bo Slovenija tudi z razmeroma skromnimi sredstvi pripravila kulturni program, s katerim se bo dostojno predstavila. Foto: RTV SLO
Vasko Simoniti meni, da bo Slovenija tudi z razmeroma skromnimi sredstvi pripravila kulturni program, s katerim se bo dostojno predstavila. Foto: RTV SLO
Jože Plečnik: Ljubljanske Žale
V Bruslju se bo Slovenija predstavljala z arhitekturo Jožeta Plečnika ... Foto: RTV SLO
Primož Trubar
... doma pa s prispevkom Primoža Trubarja k razvoju slovenskega slovstva. Foto: RTV SLO

Kot je dejal minister za kulturo Vasko Simoniti, kulturni program ne bo izpostavljal slovenskosti, ampak bo skušal slediti predvsem ciljem EU-ja kot celote. Oblikovalci programa bodo upoštevali tudi to, da je EU leto 2008 označil za leto medkulturnega dialoga. Tudi zato velja še posebej poudariti veliko proslavo ob začetku leta medkulturnega dialoga. Ta bo 8. januarja v Cankarjevem domu, režija dogodka pa je bila zaupana Barbari Hieng Samobor. Vsebina projekta ostaja neznana, znano pa je, da bodo pri njegovi elaboraciji in izvedbi sodelovali številni slovenski umetniki.

Plečnik v Bruslju, Trubar doma
Simoniti je slovensko predsedovanje EU-ju poudaril tudi kot priložnost za promocijo slovenske kulture. V tem obdobju bo tako v Bruslju na ogled razstava o Jožetu Plečniku, v evropski prestolnici pa bo nastopila tudi Slovenska filharmonija z Marjano Lipovšek. V Narodnem muzeju v Ljubljani bodo slovensko načelovanje EU-ju zaznamovali z razstavo o Primožu Trubarju, v Narodni galeriji pa z razstavo slovenske moderne. H kulturnemu programu se je priključil tudi zavod Bunker. Ta bo v obdobju slovenskega predsedovanja EU-ju pripravil plenarno srečanje, na katerem bodo besede namenjene tudi neinstitucionalni kulturi; ta bo prek številnih tedaj uprizorjenih predstav tudi "praktično" predstavljena.

O poslanstvu evropskega humanizma
Minister je še posebej opozoril na mednarodno konferenco Evropa, svet in humanost, na kateri bodo med 10. in 13. aprila domači in tudi razumniki govorili o evropski humanistični tradiciji. To bo diskurz o humanistični tradiciji, ki je izoblikovala sodobno zahodno kulturo. To dejstvo je znano, odprto pa ostaja vprašanje, kaj lahko sodobni evropski humanizem - pa tudi njegovo zgodovinsko zaledje - ponudi svetu.

Že zdaj je jasno, da bo priprava kulturnega programa ob načelovanju Evropski uniji za Slovenijo zahtevnejši projekt kot na primer za 80-milijonsko Nemčijo. Imamo manj denarnih in človeških virov. Kljub temu Simoniti zagotavlja, da sorazmerno slabši položaj Slovenije še ne pomeni, da bo kulturni program "trpel". Ministrstvo bo z razpoložljivimi finančnimi sredstvi - država je za promocijo kulture med slovenskim predsedovanjem EU-ju namenila 1.365.000 evrov, pri nekaterih pa kot finančni podpornik sodeluje tudi EU - pripravilo program, ki bo obsegal tako visoko kulturo kot tudi kulturni program za širše množice.