Prevajalec je priznanje prejel za prevodni opus in življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom. V obrazložitvi so med drugim zapisali, da avtorjev opus obsega vrsto uglednih imen slovenske literature (Drago Jančar, Lojze Rebula, Lojze Kovačič, Rudi Šeligo),
še posebej pa so izpostavili nemški prevod Sonetnega venca.

S prevodom Sonetnega venca je prevajalec, tako so zapisali v utemeljitvi, pokazal, da je "mogoče v prevodnem pogledu srečno združiti sporočilno in izrazno raven zahtevne pesnitve in ji vliti živost in neposrednost tudi v nemški literarni dikciji."

Prevajalec, ki se ne boji izziva
Detlef Olof je s svojim opusom "Nemcem, Avstrijcem in Švicarjem odkrival slovensko literarno omiko, z Lavrinovo diplomo pa se Društvo slovenskih pisateljev želi tudi pokloniti njegovi dognani prevodni pisavi in njegovi premočrtni prevajalski poti, na kateri je vedno odbiral najžlahtnejše stvaritve slovenske književnosti ... in jih odeval v kongenialno izrazje sodobne nemške literarne artikulacije."

Slovesna podelitev ob branjih
Nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. V okrogli dvorani Cankarjevega doma so priredili tudi branja zadnjih prevodov deveterice uveljavljenih slovenskih prevajalcev.

Kot prvi in častni bralec je na branju z odlomki iz svojega opusa nastopil letošnji Lavrinov lavreat, sledili pa so mu Drago Bajt (Andrej Platonov: Morje mladosti), Miriam Drev (Maria McCann: Najnujnejše), Saša Jerele (Julien Gracq: Obrežje Sirte), Milan Jesih (iz Shakespeara in Puškina), Branko Madžarevič (Montaigne: Eseji I. O ničevosti besed), Marko Marinčič (Ovidij: Amores), Boris A. Novak (iz Trubadurske lirike; Giacomo da Lentini: Sonet; Pierre Ronsard: Sonet), Jože Stabej (Samuel Beckett: Watt) in Štefan Vevar (Heinrich Heine: Pesmi).