Naloga usklajevanja vseh dejavnosti je bila zaupana Unescu in, kot je ob tem poudaril generalni direktor Unesca Koičiro Matsuura, se organizacija zaveda ključnega pomena jezikov v zvezi s številnimi izzivi, na katere se bo človeštvo v prihodnjih desetletjih moralo odzvati. V tem okviru bo 21. februar 2008, deveti mednarodni dan materinščine, posebej primeren za nove pobude pri uveljavljanju jezikov.

Jeziki so strateško pomembni za odpravo najhujše revščine in lakote, kot podlaga za opismenjevanje, pridobivanje znanja in veščin, za boj proti aidsu, malariji in drugim boleznim, za ohranjanje lokalnega in avtohtonega znanja ter spretnosti za trajnostno gospodarjenje z okoljem. Poleg tega je kulturna raznovrstnost tesno povezana z jezikovno različnostjo, kakor je zapisano v Unescovi splošni deklaraciji o kulturni raznovrstnosti in njegovem akcijskem načrtu (2001), v konvenciji o varovanju nematerialne kulturne dediščine (2003) ter konvenciji o varovanju in spodbujanju raznovrstnosti kulturnih izrazov (2005).

Manjšina vlada veliki večini sveta
Matsuura je opozoril na že znano nevarnost, da bo v nekaj generacijah izginila več kot polovica od 7000 še živih jezikov v svetu. Manj kot ena četrtina se jih še poučuje v šolah in uporablja v kibernetičnem prostoru, večinoma le občasno. Na tisoče jezikov pa sploh ni moč zaslediti v izobraževalnih sistemih, medijih, založništvu in javnosti nasploh.

Poziv k učenju
Poziva tudi k spodbujanju govorcev prevladujočega jezika, da se naučijo drugega državnega ali regionalnega jezika in enega ali dveh mednarodnih jezikov. "Samo zavestna večjezičnost lahko vsem jezikom omogoči, da najdejo svoj prostor v globaliziranem svetu."

Skupni cilj Unescovih projektov je na državni in mednarodni ravni poudariti pomen jezikovne raznolikosti in večjezičnosti v izobraževalnih, upravnih in pravnih sistemih, v medijih, kibernetičnem prostoru in trgovinski menjavi.