Organizirala jo je Civilna družbe Slovenije za mejo v Istri. Na prireditvi, katero je obiskalo le več deset ljudi, je predsednik omenjene civilne družbe Frane Goljevšček poudaril moč in pomembnost Maistrovih sporočil, ki se kažejo v utrjevanju domovinske zavesti in potrjevanju slovenske državotvornosti.

Po besedah slavnostnega govornika, pisatelja in esejista Mitje Čandra pa Maister simbolizira samozavest in ambicioznost našega naroda. Po njegovem je general Maister svoje nacionalne poglede povezoval s kulturno duhovnostjo in z mentalno razvitostjo družbe. Ob tem pa Čander ugotavlja, da se priložnost naše družbe kaže prav v razvitosti družbe znanja in kulture.

Program so popestrili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, vokalna skupina Pet in tri z avstrijske Koroške, dramska igralca Saša Pavček in Pavle Ravnohrib ter operna pevca Mateja Stražar in Marko Kobal. V sklopu proslave pa so krstno izvedli tudi Oda Maistru za moški zbor skladatelja Jakoba Ježa.

Med vojaško disciplino in umetniško imaginacijo
Čeprav je bilo Maistrovo življenje (1874, Kamnik - 1934, Rakek) povezano predvsem z vojsko in njenim strogim pravilnikom, je bil slovenski poet že od mladih nog povezan s književnostjo, glasbo in slikarstvom. Rad se je družil s pesniki, predvsem s pesniki slovenske moderne (Dragotin Kette, Josip Murn, Oton Župančič, Ivan Cankar).

Prvi pesmi je objavil leta 1892 v Vesni, leta 1904 pa izdal prvo pesniško zbirko Poezija. Pesmi generala med slovenskimi pesniki, ki si je v svojem času ustvaril tudi dragoceno knjižnico - eno najlepših takrat na Slovenskem - govorijo o ljubezni in veselju do življenja.