Kitajska vlada je z obrazložitvijo, da želi, da zgodovinsko delo ostane v domovini, pripomogla k temu, da portret Mao Cetunga, ki je služil kot model za portrete, ki so v 50-ih in 60-ih letih viseli na pekinškem trgu Tiananmen, ne bo prodan na dražbi. "Trenutno se dogovarjamo z Nacionalnim muzejem, da bi portret ostal v domovini," so prek spleta sporočili iz pekinške avkcijske hiše Huachen.

Mati vseh slik
Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij pred dnevi povedal Mei Ligang, tiskovni predstavnik hiše Huachen, so umetniki sliko, veliko 91x68 centimetrov, znano kot "materin primerek", uporabljali kot predlogo za portrete Maa, ki so bili obešeni na Tiananmenskih vratih. Dodal je, da slika, ki jo bodo dražili, nikoli ni visela na trgu ter da so se kopije, ki so bile tam izobešene, porazgubile. Slika je po njegovih besedah pripadala nekemu zasebnemu zbiralcu, ki se je odločil, da jo bo prodal.

Mož, ki je zaznamoval 20. stoletje
Mao je bil leta 1923, še preden je dopolnil 30 let, na tretjem kongresu Komunistične partije izvoljen v centralni komite. Od leta 1943 je predsedoval politbiroju stranke, od leta 1945 do svoje smrti leta 1976 pa tudi centralnemu komiteju. Pod njegovim vodstvom je Komunistična partija Kitajske prevzela oblast na celinski Kitajski. Mau pripisujejo nesporne zasluge, da je prvič po opijski vojni združil Kitajsko in jo osvobodil tuje nadoblasti. Po drugi strani pa je res, da je njegova neprimerna gospodarska politika (s tremi leti naravnih katastrof v letih 1959–1961 vred) privedla do lakote v državi. Kritizirajo tudi njegovo vlogo pri razkolu s Sovjetsko zvezo ter izzvanje kulturne revolucije.