Na dvodnevnem zasedanju v Bruslju so ministri EU-ja, med katerimi je tudi Vasko Simoniti, čas za oglaševanje ohranili na zdajšnji meji največ 12 minut, pri tem pa postavili določilo, da se lahko oglasi med otroškimi in informativnimi oddajami vrtijo na 30 minut. Ministri pa so sklenili tudi, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev upoštevajo samo predpise države, v kateri imajo sedež, ni pa jim treba upoštevati zakonodaje vseh držav, kjer je mogoče spremljati njihove storitve.

Oglasi ne bodo nasilno prekinjali programa
Izdajatelji televizijskih programov bodo v skladu s kompromisom lahko tako sami izbrali trenutek za prekinitev programa in ne bodo, tako kot je to veljalo do sedaj, prisiljeni upoštevati razporeditve oglaševanja na 20 minut (izjema so otroške in informativne oddaje, kjer je treba upoštevati pravilo tridesetih minut).

Konec "skritega" oglaševanja
Kompromis za posodobitve direktive v televiziji brez meja oglaševanju prepoveduje tudi "plasiranje proizvodov" v otroških programih, za kar se je zavzemala tudi Slovenija, ki je sicer želela popolno prepoved oglaševanja v otroških programih. "Otroci namreč potem ne ločijo več med vsebino oddaje in oglasnim sporočilom," je pojasnil minister za kulturo Vasko Simoniti.

"Plasiranje proizvodov" pomeni, da je med samo risanko, filmom ali oddajo na ekranu logotip ali kakršenkoli znak določenega oglaševanega proizvoda. To je v zdaj sprejetem kompromisu prepovedano v otroških in informativnih programih, dovoljeno pa v športnih in razvedrilnih programih.

Oglasi, pisani na kožo posameznim oddajam
"Danes je velik dan. Hočemo, da vsebina vodi oglaševanje," je kompromis evropskih držav komentirala komisarka za informacijsko družbo in medije Viviane Reding, ki ga je ocenila kot prvi korak v nujnem posodabljanju zakonodaje. Ta je bila v veljavi že od leta 1989, zato je bila direktiva o televiziji brez meja zastarela.

Pri njeni posodbitvi so bili pozorni predvsem na spremenjena pravila oglaševanja in konkurenčne pogoje, zato je komisija predlagala prožnejše financiranje vsebin z novimi oblikami oglaševanja in enake pogoje za vse družbe, ki ponujajo televizijskim podobne storitve - od televizj do tretje generacije mobilnih telefonov.

Kakšen program bodo priskrbele kulturne prestolnice leta 2010?
Ena izmed glavnih tem srečanja bo tudi projekt Evropska kulturna prestolnica, ki je zaradi gostovanja v Sloveniji leta 2012 zadnje mesece v središču pozornosti slovenskih medijev. Svet bo na tokratnem zasedanju oblikoval sklep o dogodku Evropska kulturna prestolnica leta 2012, za katerega bodo program prispevala mesta Essen in Görlitz (Nemčija), Pecs (Madžarska) in Carigrad (Turčija), kot mesto v državi, ki si še ni pridobila članstva v Evropski skupnosti, pa bo pri dogodku sodelovala tudi ukrajinska prestolnica Kijev. Ministri bodo potrjevali programe kulturnih dogodkov, ki so jih oblikovale ekipe teh mest in ki jih je že pregledala evropska komisija. Ta je bila še posebej pozorna na tako imenovano evropsko razsežnost programov oziroma na tiste vsebine, ki sledijo cilju kulturnega povezovanja Evrope.

Kultura v gospodarskem sistemu Evropske unije
Ministri bodo v nadaljevanju potrjevali delovni načrt Sveta v letih 2005 in 2006, in sicer glede na gospodarski vidik evropske kulture. Gre za obravnavo načinov, kako naj kulturne dejavnosti prispevajo k uresničitvi lizbonske strategije, ki predvideva, da bo Evropska unija do leta 2010 postala najbolj konkurenčno gospodarsko območje na svetu. Do zdaj je o tej temi razpravljala Evropska komisija. 30. oktobra je dokončala študijo, ki med drugim govori o prispevku kulturnega sektorja k rasti BDP-ja, stopnji zaposlenosti in gospodarski rasti v Evropski uniji.

Vzgoja za uživanje dejavnega državljanstva Evropske unije
Posebno pozornost bodo ministri za kulturo namenili tudi mladim. Cilj zasedanja je tudi sprejetje resolucije o sodelovanju mladih v političnem življenju v Evropski uniji oziroma v dejavnem uresničevanju njihovega "evropskega državljanstva". Resolucija bo predvidela mehanizme, s katerimi bi lahko merili to področje dejavnosti mladih. Države članice se zavzemajo za "privzgajanje" zavesti o pripadnosti Evropski uniji. Ta proces se mora začeti razraščati na lokalni ravni. Gre torej za razpravo o akcijah, pri katerih bi v svojih lokalnih skupnostih sodelovali mladi in ki bi pomagale vzbujati zavest, da vsi mladi, ki živijo v Evropski uniji, pripadajo istemu državljanskemu telesu.