ZDA še nimajo nacionalnega muzeja o suženjstvu. Foto: EPA
ZDA še nimajo nacionalnega muzeja o suženjstvu. Foto: EPA
Na razstavi bo mogoče prisluhniti tudi glasovom sužnjev.
Sužnji so se sredi noči zbirali v gozdovih, da bi srečali svoje drage in opravljali obredje. Foto: EPA

Moramo si začeti postavljati nova vprašanja.

Douglas Wilder
Prebivalec Gane
Obiskovalci bodo doživeli, kako je biti odpeljan od doma in postati suženj. Foto: EPA

Za muzej, ki bo zrasel globoko na območju nekdanje konfederacije, je že zbranih 50 milijonov dolarjev, polovica vsote, ki naj bi zadostovala za odprtje stavbe, ki bo o suženjstvu poučevala na 2.700 kvadratnih metrih. Ustanovo, v kateri bodo shranjeni predmeti, povezani s suženjstvom, od okovov, ki so jih morali nositi sužnji, do replike ene izmed suženjskih ladij, naj bi v Fredericksburgu odprli v začetku leta 2008. Igralec Ben Vereen, ki se je proslavil v miniseriji Korenine, je že dejal, da bo za Afroameričane to muzej o holokavstu.

Čas je za nova vprašanja
Gonilna sila projekta je Douglas Wilder, nekdanji virginijski guverner in tudi sam vnuk enega izmed sužnjev. Zdajšnji župan mesta Richmond je prepričan, da je bil za tovrstno ustanovo že skrajni čas. "Moramo si začeti postavljati nova vprašanja in priskrbeti nove podatke o eni izmed tem, o katerih se je v ameriški zgodovini največkrat narobe poročalo in se jih je narobe tudi razumelo," je dejal Wilder.

Sužnji so želeli le pozabiti na preteklost
Ko je bilo v 60. letih 19. stoletja suženjstvo v ZDA odpravljeno, so nekdanji sužnji zavračali razmišljanje o svoji boleči preteklosti, ampak jih je namesto tega potegnilo v nikoli končani boj za gospodarsko preživetje, državljanske pravice in enakost v ZDA. O preteklosti niso želeli govoriti in tudi oče Douglasa Wilderja svojemu sinu o suženjstvu in doživetjih njegovega starega očeta ni želel povedati veliko. Seznanil ga je z le nekaj zgodbami o tem, kako ga je njegov lastnik pretepal, ker se je včasih odtihotapil na druge plantaže, na katerih so živeli člani njegove družine. "Želel si je le, da bi vse pustil za sabo," je o svojem očetu dejal Wilder.

Suženjstvo za gospodarski razvoj ZDA
Tovrstno razmišljanje pa se v ZDA zdaj spreminja. K temu so veliko pripomogli temnopolti voditelji, ki se zavzemajo za ponovno preizpraševanje preteklosti. Kot je dejal Wilder, bi se morali vsi Američani zavedati, koliko je suženjstvo prispevalo h gospodarskemu razvoju združenih držav v 19. stoletju.

Trkanje na vest korporacij
Ko govori o proračunu muzeja, Wilder pravi, da želi 100 milijonov dolarjev zbrati za rezervo. Prispevale naj bi jih različne ameriške korporacije, ki so zrasle prav na podlagi suženjskega dela. Nekatere izmed njih so se na Wilderjevo prošnjo po tem, da denar prispevajo zato, ker vedo, kaj je prav, ne zato, ker bi želele poplačati krivico, že odzvale.

Velik del ameriške zgodovine ni popisan
Muzejsko zgradbo, zgrajeno okrog ogromnega atrija s stekleno streho, v katerem bo postavljena replika suženjske ladje Dos Amigos, je zasnoval C. C. Pei, sin priznanega arhitekta I. M. Peia. Izvršna direktorica muzeja Vonita Foster je dejala, da v ZDA deluje okoli 6.000 muzejev, izmed katerih je suženjstvu posvečenih le nekaj manjših regionalnih muzejev, prvi državni pa se mora šele začeti graditi.

Okovi za novorojenčka
Predmete, ki jih bo ponujal muzej, ta že zbira. V depojih že čakajo predmeti, med katerimi so okovi, pohištvo, oblačila in velika zbirka predmeta, ki jim nekateri pravijo predmeti rasizma - osebni predmeti lastnikov sužnjev. Eden izmed njih, ki bodo verjetno zbudili največ ogorčenja, je zbirka okovov, oblikovana za novorojenčka.

Psihološko ujetništvo
Ob tem odgovorni v suženjskem muzeju načrtujejo tudi multimedijski projekt, s katerim bodo obiskovalci lahko vsaj za nekaj trenutkov razumeli, kako je biti ujet v Afriki, prepeljan čez ocean in postati suženj. "Obiskovalce želimo presenetiti, jim odvzeti nadzor in jim skrivati, kaj se bo zgodilo. Popeljali jih bomo skozi izkušnjo, ko so psihološko ujeti," je dejala oblikovalka razstave Lyn Henley, ki pa ni želela povedati, kako nameravajo to storiti, povedala je le, da nekateri deli razstave ne bodo primerni za otroke.

Manj grozljiva bo izkušnja, v kateri se bodo lahko obiskovalci podali v "nevidno cerkev", kjer bodo lahko prisluškovali glasovom sužnjev, ki se bodo odplazili v gozdove, da bi tam srečali svoje drage in opravljali verske obrede.

Moramo si začeti postavljati nova vprašanja.

Douglas Wilder