Se cesar Avgust obrača v grobu ali pa mu je pogled na kvader iz betona, stekla in marmorja povsem ljub? Foto: EPA
Se cesar Avgust obrača v grobu ali pa mu je pogled na kvader iz betona, stekla in marmorja povsem ljub? Foto: EPA
Richarda Meierja (levo) kombinacija marmorja in stekla očitno navdušuje. To formulo je uporabil tudi pri načrtovanju muzeja v Baden Badnu v Nemčiji. Foto: EPA

Muzej - minimalistična sodobna arhitektura iz stekla, marmorja in jekla po načrtih Američana Richarda Meierja - nudi dom Oltarju miru, katerega postavitev je v 1. stoletju pred našim štetjem naročil cesar Avgust. Z oltarjem je Avgust zaznamoval nastop miru po končanih vojnih posegih v Galiji in na Iberskem polotoku. Postavitev znamenitega spomenika s čudovitimi marmornatimi frizi je antičnim kiparjem ukradla štiri leta, Meier pa se je s svojim projektom ukvarjal precej dlje.

Namesto Mussolinijeve "podrtije"
Pogodbo za izdelavo načrtov za novo bivališče Oltarja miru je Richard Meier podpisal že leta 1995, ko so se rimske oblasti odločile, da staro in že precej razpadajočo modernistično strukturo, ki je zrasla še pod fašistično oblastjo Benita Mussolinija, zamenjajo s sodobno stavbo. Načrt je že tedaj razburil italijanske arhitekte, javnost ter oblast.

Polotični boj v arhitekturi
Še posebej po nastopu desnosredinske vlade Silvia Berlusconija leta 2001 so vodilni politiki skušali preprečiti gradnjo muzeja, ki naj bi bil kaprica levosredinske občinske vlade v Rimu. Domoljubni Berlusconijevi privrženci bi na čelu projekta veliko raje videli domačega arhitekta, ki bi pri načrtovanju stavbe lahko bolje upošteval arhitekturne posebnosti nahajališča antičnih izkopanin.

Los Angeles v antičnem Rimu
Tudi običajnih Italijanov ni razburil le sodoben izgled stavbe, ampak predvsem to, da je bilo delo zaupano ameriškemu arhitektu. Italijanski arhitekti so kompleks – popolnoma dokončan bo šele marca - poimenovali simbol "losangelesacije" arhitekturne podobe Rima. Nasprotno je Richard Meier popolnoma očaran nad svojim novim "otrokom", ki naj bi bil izjemno darilo Rimu: "To je neverjeten korak. Z arhitekturo 21. stoletja je Rim popeljal v 21. stoletje.To je res izjemno darilo Rimu."

Italijanski arhitekti nasprotujejo obtožbam, da so se "zataknili" v preteklosti. Izpostavili so, da niso nikoli nasprotovali futurističnim arhitekturnim podvigom priznanih tujih arhitektov, ki so popestrili podobo zanemarjenih in dolgočasnih rimskih predmestij. Tudi Meier je nedavno brez kritičnih komentarjev uspel postaviti nekaj sodobnih belih stolpičev. Sporno pa je, da mestne oblasti dovoljujejo krnitev podobe antičnega Rima z "vsaditvijo" modernističnega tujka.