Grobnica vladarja, ki je slišal na ime Paullu Topa Yupanqui, je za zdaj še nedotaknjena (odprli jo bodo v dveh tednih), pa že velja za ključen kos v mozaiku predkolumbovske civilizacije; do zdaj namreč niso odkrili še nobenih posmrtnih ostankov kakega inkovskega vladarja.

Izmuznil se je pobesnelim pokristjanjevalcem
Inki so svoje "pomembne" umrle balzamirali, in prvi konkvistadorji, ki so čez Atlantik pripluli leta 1532, so nanje naleteli v osrednjem templju v prestolnici Cuzco. Kot jim je kmalu prešlo v navado, so umrlim pobrali nakit in druge dragocenosti, mumije pa zažgali z namenom "izkoreninjenja poganske idolatrije". Toda Paullu, brat velikega Atahualpe, ki je umrl leta 1584, je do danes ostal pozabljen. Morda je je pred plenilci grobov ohranil kar sam, s slovesom, ki ga je pustil za seboj - v zgodovino se je namreč vpisal kot izdajalec, kolaboracionist, od Špancev nastavljena lutka na čelu podjarmljenega imperija. Vladar se je naučil špansko, jahati konja ter brati in pisati; leta 1543 se je dal celo prekrstiti v Krištofa.

Brez hrbtenice ali le pragmatik?
Toda Paullu je bil, kot zgodovino zdaj razlaga španska arheologinja Mari Carmen Martín Rubio, predvsem pacifist, moderen vladar, ki je skušal misliti na prihodnost. Španka je med drugim našla tudi oporoko njegovega vnuka, ki je umrl v ujetništvu na španskem dvoru, a je zahteval, naj njegove ostanke pokopljejo poleg dedka. Novoodkriti dokumenti pričajo, da je poleg novih španskih upošteval tudi inkovske običaje in da je celo pomagal svojemu bratu, Enorokemu Inku, ki je bil na čelu (sicer neuspešne) vstaje proti Špancem.

Vse je priložnost za zaslužek
Perujski mediji odkritju te dni posvečajo veliko pozornosti, saj se nadejajo denarne pomoči iz tujine ter gradnje muzeja in mavzoleja okrog grobnice. Do zdaj najbolje ohranjena mumija kakega vladarja, t. i. Señor de Sipán iz obdobja pred inkovskim imperijem, ki so ga odkopali leta 1987, se je do danes spremenila v zelo priljubljen simbol narodove zgodovine. Na novo najdbišče so že pripotovali številni šamani, ki skušajo z obredjem odvrniti jezo boga, čigar počitek bo kmalu zmoten.

Ana Jurc