Kamniti kipci se ponavadi med leti in pod pritiskom zemlje polomijo, ta pa je, verjetno zaradi majhih mer, ostal cel. Foto: Univerza v Tübingenu
Kamniti kipci se ponavadi med leti in pod pritiskom zemlje polomijo, ta pa je, verjetno zaradi majhih mer, ostal cel. Foto: Univerza v Tübingenu
Slon iz Vogelherdhöhle
Takole neopazen je bil mamut, ki ga je izdelal anatomsko moderni človek, med 'navadnimi' kamni Foto: Univerza v Tübingenu
Pri izkopavanjih sodeluje 12 arheologov in študentje, ki delajo zastonj, saj ima projekt velike težave s pridobivanjem sredstev. Foto: Univerza v Tübingenu

Ne razumem, kako lahko država na dražbi plača 140 milijonov evrov za Klimtovo sliko, za mamuta pa nima denarja. Nimam nič proti Klimtu, toda tole je precej bolj dragoceno.

Nicholas Conrad
Predmet iz Vogelherdhöhle
V jami so v skoraj sto letih našli cel kup artefaktov; vsi, tudi tale falični na sliki, so izdelani iz mamutove kosti. Trenutno arheologi prekopavajo predvsem zemljo, ki so jo že njihovi predhodniki izkopali iz jame. Foto: Univerza v Tübingenu

Pred natančno enim letom, junija 2006, je Markus Schumacher, študent arheologije na Univerzi v Tübingenu, s petnajstimi sošolci pomagal pri izkopavanjih v jami Vogelherdhöhle. Naletel je na nekakšen kamen, pokrit z glino, za katerega se je po čiščenju izkazalo, da je pravzaprav majcen (3,7 centimetrov dolg in 7,5 gramov težek) mamut iz marmorja. Po ocenah strokovnjakov je star 35 tisoč let, kar pomeni, da je najstarejša v celoti ohranjena umetnina - deset tisoč let starejša od na primer willendorfske Venere in dvajset tisoč od poslikav v jami Altamiri v Španiji.

Ni govora o kakšni 'primitivnosti'
Odkritje so javnosti predstavili šele zdaj, po enem letu, saj pravila ob tovrstnih najdbah zahtevajo temeljito preverjanje avtentičnosti in podroben opis v kakšnem strokovnem članku. Nosilec katedre za prazgodovino na Univerzi v Tübingenu Nicholas Conrad je slončka opisal takole: "Mamut je bil očitno izdelan zelo skrbno in z občutkom za podrobnosti. Tanek rep, močne noge in dinamičen rilec - niti slučajno ne moremo govoriti o primitivni, ampak o razviti in zelo lepi umetnosti."

Mamuta je izdelal kromanjonski človek, ki je na jugovzhodu današnje Nemčije (med Renom in Donavo) živel v zgodnjem paleolitiku. Jamskemu človeku je mamut pomenil vir preživetja - meso so jedli, krzno jih je varovalo pred mrazom, iz kosti pa so si delali orodje. Ogromne prednike slonov so lovili s pastmi ali pa so jih zasuli s plazom puščic.

Zakaj tako majcen?
Za miniaturne mere mamuta obstaja več razlag, najverjetneje je, da gre za talisman ali nekakšen šamanski pripomoček ali pa preprosto za igračo. Morda so ga uporabljali celo pri rojstvu kot predmet za srečo, ki ga je v roki stiskala prihodnja mama. Nicholas Conrad opozarja, da to odkritje postavlja na laž idejo, da je bila prazgodovinska umetnost najprej povsem shematična, nato pa bolj razvita. "Prazgodovinska umetnost, kolikor jo poznamo, je vedno dovršena in prepoznavna; ta mamut je najboljši primer."

Temno poglavje jamine zgodovine
V jami Vogelherdhöhle so se izkopavanja začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja; arheolog Gustav Riek je takrat našel koščke figuric mamutov in divjih konjev. Rieka zgodovina kljub temu ne sodi najprijazneje, saj je bil kot številni nemški profesorji odkrit pristaš nacizma in je delal pod okriljem prvega SS-ovca Heinricha Himmlerja. Med letoma 1940 in 1944 je bil eden izmed upravnikov koncentracijskega taborišča Hinzert, po vojni pa se je umaknil iz javnega življenja - vse do leta 1956, ko je postal predstojnik katedre za prazgodovinsko arheologijo v Tübingenu.

Zdaj arheologi izkopavajo predvsem pred vhodom v jamo, saj so arheologi v tridesetih na plano izvlekli kakšnih 400 kubičnih metrov zemlje in po njej brskali za predmeti. Zdaj gredo raziskovalci po njihovih stopinjah in še enkrat natančno pretresajo stare sedimente.

Za Klimta je denar, za arheologe pač ne
Izkopavanje stane približno milijon evrov na leto in Conrad jih je zaenkrat priskrbel le sto tisoč (čeprav vsi izkopavalci delajo prostovoljno). "Ne razumem, kako lahko država na dražbi plača 140 milijonov evrov za Klimtovo sliko, za mamuta pa nima denarja. Nimam nič proti Klimtu, toda tole je precej bolj dragoceno. Če upoštevamo Klimtovo mesto v svetovni zgodovini umetnosti, so cene, ki jih dosegajo njegove slike, naravnost smešne. Prazgodovinsko umetnost, ki je je dosti manj, bi morali bolj ceniti."

Ana Jurc

Ne razumem, kako lahko država na dražbi plača 140 milijonov evrov za Klimtovo sliko, za mamuta pa nima denarja. Nimam nič proti Klimtu, toda tole je precej bolj dragoceno.

Nicholas Conrad