Ena od največjih svetovnih zbirk zgodovinske korespondence, v kateri se nahaja tudi pismo z opravičilom, ki ga je po prepiru Napoleon naslovil na Josephine, je na dražbi v torek dosegla ceno 3,8 milijona funtov. V svežnju skoraj 1000 dokumentov, ki jih je več kot 30 let zbiral nek avstrijski bankir, so tudi pisma Winstona Churchilla, Petra Velikega, Aleksandra Puškina, Johna Donna in kraljice Elizabete I.

Med najbolj redkimi in pretresljivimi predmeti v omenjeni zbirki je strastno opravičilo v pisemski obliki, ki ga je Napoleon po hudem prepiru napisal svoji poznejši soprogi. Pismo je na dražbi hiše Christie's doseglo skoraj petkrat višjo ceno, kot so napovedovali - prodali so ga za 276 tisoč funtov (več kot 400 tisoč evrov), kar je obenem tudi najvišja cena doslej, izplačana za katerega od njegovih pisem.

Zapečateno s poljubom
"Pošiljam vam tri poljube - enega za vaše srce, enega na vaša usta in enega na oči," je napisal kaznovani ljubimec na listu, sicer polnem popravkov. Poznavalci domnevajo, da je Napoleon sprožil prepir zato, ker se je zanimal za premoženje v kolonijah zahodne Indije, ki ga je imela pod palcem družina njegove zaročenke. "Ste torej mislili, da vas ne ljubim zaradi vas samih? Zakaj pa?" piše Napoleon, in nato izvoljenki celo očita njena sumničenja: "Kako se je lahko v tako čisti duši rodil tako nizkoten sum?"

Pisma v prodani zbirki so iz obdobja, ki zajema 500 let, zajemajo pa vprašanja, ki se tičejo umetnosti, znanosti in književnosti, vse tja do filozofije. "Priti do zbirke takšnih pisem je danes skorajda nemogoče," je povedal Thomas Venning, direktor knjižnega oddelka hiše Christie's.

Nepreračunljivi zbiratelj
Lastnik zbirke Albin Schram je umrl leta 2005, svoj arhiv pa je dopolnjeval vse od začetka 70. let. Nenasitnega zbiralca ni zanimala konzervacija ali razstavljanje pisem; hranil jih je v stari kovinski omari v pralnici svoje vile v Lausanni v Švici. Urejena so bila po velikosti listov, in ne, denimo, po avtorjih ali starosti.

Newtonovo modrovanje in Goyeve skrbi
Ostala pisma in teksti so malo manj razneženi: rokopis, v katerem angleški znanstvenik sir Isaac Newton razpravlja o teoriji gravitacije in strukturi vesolja, so prodali za 204 tisoč funtov (pred dražbo so mu napovedali izkupiček med 30 in 50 tisoč funti). 60 tisoč funtov je na koncu stalo pismo slikarja Francisca de Goye, ki je prijatelju zaskrbljeno opisoval bolezen svojega sina, na dno je narisal srce in svoj lastni miniaturni portret.