Matthew Bakkom je v muzeju zbral pisma, ki so jih newyorški župani prejeli v zadnjih 300 letih, ter jih izdal v posebnem časopisu The New York City Museum of Complaint, ki ga zdaj delimo rekreativcem v mestnih parkih. Prvo od 31 objavljenih pisem je iz leta 1751, zadnje pa iz leta 1973.

Motijo jih hrup in smeti, politika in (ne)morala
Pritožbe, ki najpogosteje pridejo iz ust Newyorčanov ali obisovalcev mesta, ki nikoli ne spi, sicer najpogosteje letijo na račun hrupa in smeri, včasih pa imajo kakšno pikro povedati tudi o politiki ali morali. A pisma, ki jih je zbral Bakkom, so veliko izvirnejša. "Nekaj pisem je na robu paranoje, nekaj na robu genija. Poskušal sem najti pisma, v katerih so avtorji zares pisali s sebi lastnim slogom. Po svoje je bilo ustvarjanje podobno delu, ki ga sicer opravljajo DJ-ji," je avtor pojasnil, zakaj se je sploh lotil ustanavljanja takega "muzeja".

Dokumenti časa
Mesto pisma občanov shranjuje od leta 1700, ko je bil New York še pod britansko oblastjo. Bakkom jih je našel med raziskovanjem mestnih arhivov in takoj je želel, da bi glasove iz bližnje ali daljne preteklosti slišali tudi zdajšnji prebivalci velikega jabolka. Pisma je izbral iz različnih obdobij in jih natisnil taka, kot so jih nezadovoljneži poslali. Nekatera so napisana na roko, medtem ko je v drugih že viden tehnični napredek in so natipkana.

Izgubil dva črnca!
Avtor prvega objavljenega pisma iz sredine 18. stoletja se županu pritožuje zaradi bolezni, ki so napadle mesto. Zaradi koz si prebivalci okoliških vasi sploh ne upajo več v mesto. "Lani sem izgubil dva črnca," piše županu. Leta 1900 je imel eden od prebivalcev povsem drugačne skrbi - po dolgih letih raziskovanj je ugotovil, da je edina povsem ameriška stvar v New Yorku nenormalno razvit smisel za pridobivanje denarja.

Naj dekleta opravljajo svoje delo!
V 30. letih 20. stoletja je meščane motila policija, ki se je vmešavala v nastope deklet, ki tako niso mogla nemoteno razkazovati svojih čarov, s prav posebno prošnjo pa se je na takratega newyorškega župana obrnila Londončanka Mary Elizabeth Cook, ki se je opisala kot 29-letna rjavolaska, župana pa je skušala porabiti kot ženitnega posrednika. "Bi mi mogoče lahko pomagali najti ameriškega moža?" ga sprašuje in ponuja, da lahko pošlje tudi svojo fotografijo. Do njene prošnje so se nekako dokopali mediji in rezultat je bila gora pisem, ki so jih ji poslali kandidati za zakonskega druga.