Empire State Building - simbol vitalnosti in gospodarske moči New Yorka v prvih desetletjih 20. stoletja. Foto: American Institute of Architects
Empire State Building - simbol vitalnosti in gospodarske moči New Yorka v prvih desetletjih 20. stoletja. Foto: American Institute of Architects
Washington National Cathedral
Najmlajša med desetimi najlepšimi stavbami v ZDA je videti najstarejša. Le nekoliko preveč čist apnenec, iz katerega je zgrajena cerkev, izdaja, da ni bila zares zgrajena takrat, ko so francoska mesta tekmovala, katero se bo pohvalilo z višjo katedralo. Foto: American Institute of Architects
Bela hiša

Med desetimi najljubšimi stavbami, ki so jih navedli anketiranci Ameriškega arhitekturnega inštituta (American Institute of Architects), je bila le ena dograjena v zadnjih 20 letih, pa še ta je zgrajena v neogotskem slogu. Na tretjem mestu je namreč pristala washingtonska katedrala, za katero je tedaj vodilni angleški arhitekt sakralnih stavb Frederick Bodley načrte izdelal že leta 1890, gradili pa so jo kar 80 let.

Zagledanost v lepoto srednjega veka
Gre torej za arhitekturo, ki je nastala kot posledica tako imenovane oživitve gotike - gibanja Gothic Erivavl -, ki se je sredi 18. stoletja začelo v Angliji, v 19. stoletju pa je nastalo pravo evforično navdušenje nad srednjeveško arhitekturo.Oživljanje gotske arhitekture je bilo pravzaprav logična posledica medievalizma oziroma "zagledanosti" v preteklost, ki se je razvila kot "stranski" izdelek romantike. Nejevolja in strah zaradi hitrega tehničnega in s tem povezanega gospodarskega napredka, ki je grozil zaradi spodbujenih novih družbenih premikov - ogroziti "lagodno" življenje v stari družbi -, je v številnih ljudeh vzbudila hrepenenje po časih, ko je bilo vsakomur dodeljeno mesto v družbi. In obenem po časih, ko je še živela pristna krščanska vera, ki je zagotavljala človekov stik z duhovnostjo.

Svinčnik in zagledanost v evropski chic
Prvo mesto na seznamu najopaznejših stavb po izboru Američanov je bilo pravzaprav oddano že vnaprej. Zasedel ga je simbol elegance art decoja, newyorški nebotičnik Empire State Building, arhitekta Williama Lamba. Stavba, katere obliko je Lamb izpeljal iz oblike svinčnika, je nemudoma ob dograditvi leta 1931 postala simbol gospodarske moči in vitalnosti New Yorka. Njena prefinjena podoba pa ni bila obenem nič manj tudi odraz stremljenja nove ameriške elite, da bi zmogla osvojiti na videz brezbrižni chic starega evropskega plemstva, še bolj pa pariških visokih krogov.

Trenutno najvišjo stavbo v New Yorku bi skoraj doletela usoda dvojčkov Svteovnega trgovinskega centra. 28. julija 1945 se je namreč v stavbo zabil bombnik B-25. A razlika z dogodkom 11. septembra 2001 je očitna. To je bila nesreča, saj je pilot letala v gosti megli izgubil orientacijo, stavba pa se ni zrušila.

Washington, središče Američanom ljube arhitekture
Med visokoraslo newyorško stavbo in katedralo v Washingtonu se je uvrstila Bela hiša. To je tudi potrditev dobrega okusa Georgea Washingtona. Prvi ameriški predsednik je namreč med številnimi na razpis prispelimi predlogi sam izbral načrt na Irskem rojenega arhitekta Jamesa Hobana. Ta se je pri snovanju predsednikovega domovanja zgledoval po stavbi Leinster House v Dublinu, v kateri danes zaseda irski parlament.

Do desetega mesta so se sicer zvrstili še objekti washingtonski Spomenik Thomasa Jeffersona (Thomas Jefferson Memorial, 1943) arhitekta Johna Russella Popa, most Golden Gate v San Franciscu (Irving F. Morrow in Gertrude C. Morrow, 1937), ameriški kapitol, ki ga je v času gradnje med letoma 1793 in 1865 načrtovalo kar več arhitektov, Lincolnov spomenik v Washingtonu (Henry Bacon, 1922), dvorec Biltmore Estates/Vanderbilt Residence v Ashvillu (Richard Morris Hunt, 1895), nebotičnik Chrysler Building (William Van Alen, 1930) in spomenik veteranom vojne v Vietnamu prav tako v Washingtonu (Maya Lin with Cooper-Lecky Partnership, 1982).

Polona Balantič