Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija bo morda kmalu začrtalo pot tesnega sodelovanja na področju kulture med Slovenijo in Kolumbijo. Foto: RTV SLO
Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija bo morda kmalu začrtalo pot tesnega sodelovanja na področju kulture med Slovenijo in Kolumbijo. Foto: RTV SLO
Se bo tudi kolumbijski predsednik Alvaro Uribe razveselil tesnejših kulturnih vezi s Slovenijo? Foto: EPA

Sporazum med Slovenijo in Kolumbijo bo osnova za sklepanje sporazumov o skupnih programih in sodelovanju v kulturi, izobraževanju in športu med državama. Dokument naj bi uredil sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, pripomogel pa naj bi tudi k preprečevanju nezakonitega trgovanja z umetninami in drugim kulturnim blagom zgodovinske vrednosti v skladu z ustrezno notranjo zakonodajo in veljavnimi mednarodnimi sporazumi.

Boljši pogoji za študente
Pobuda za sklenitev sporazuma je prišla s kolumbijske strani, ki je tudi prva oblikovala osnutek sporazuma. Kolumbiji pa je sledilo tudi že slovensko zunanje ministrstvo, ki je ob upoštevanju kolumbijskega predloga oblikovalo slovenski predlog sporazuma, ki spodbuja tudi tesnejše sodelovanje med muzeji, knjižnicami ter medsebojno podeljevanje štipendij za podiplomski študij.

Kovanci ob obletnicah rojstev književnikov
Vlada je še sklenila, da bomo v letu 2006 v skladu z zakonom o priložnostnih kovancih dobili dva nova priložnostna kovanca, s katerima bomo zaznamovali 250-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta in 150-letnico rojstva Antona Aškerca. Rojstvi književnikov, ki sta s svojimi deli bistveno zaznamovala razvoj slovenske literature, je iz seznama 23 predlogov dogodkov, ki bi bili primerni za izdajo priložnostnega kovanca izbrala komisija za priložnostne kovance.

Predloge pa je zbrala strokovna služba Banke Slovenije, ki je k sodelovanju pri oblikovanju predlogov povabila 32 državnih organov in inštitucij. Slovenija praviloma izda dva priložnostna kovanca na leto, izjemoma lahko tudi tri, s katerima opozori na pomembne politične, zgodovinske, kulturne, športne, humanitarne ali druge dogodke.

Brez novega direktorja INZ-ja
Po današnji seji vlade pa nismo dobili novega direktorja Inštituta za novejšo zgodovino (INZ). Vlada namreč ni dala soglasja k imenovanju Aleša Gabriča na omenjeno mesto. Gabrič je bil sicer edini, ki se je prijavil na javni razpis za imenovanje direktorja INZ-ja, zato bo razpis potrebno ponoviti.

Vlada je bila z Gabričevim programom nezadovoljna, ker ta ni predvideval zadovoljivega mednarodnega udejstvovanja inštituta, program pa naj tudi ne bi dovolj temeljito predstavil celovite strategije prihodnjega delovanja in usmeritve inštituta.