Novi zakon med drugim sistemsko ureja financiranja muzejev, katerih ustanovitelji so občine. Od veljavnega se novi zakon razlikuje po tem, da ne predvideva uvedbe novih administrativnih ovir za državljane v zvezi z dediščino in zožuje diskrecijsko pravico nosilcev javnih pooblastil, poleg tega pa naj bi po besedah oblikovalca zakona, ministrstva za kulturo, omogočil posodobitev enotnega registra kulturne dediščine in enotno vrednotenje v prostoru.

Po novem zakonu bi bile, kot poudarja predlagatelj, natančneje določene pravice do nadomestil lastnikom spomenikov v tistih primerih, ko varstveni režim poslabšuje možnost gospodarskega izkoriščanja teh nepremičnin. Ministrstvo bi zbrana sredstva iz nadomestil tudi razdeljevalo, in sicer bi jih 60 odstotkov namenilo občinam za obnovo spomenikov, 40 odstotkov pa za dodatne naloge na podlagi državne strategije.

Širša obravnava kulturne dediščine
Kot novost poudarjajo še izvajanje predkupne pravice države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Predlog opredeljuje sofinanciranje na podlagi zakona o tako imenovanem kulturnem tolarju v delu, ki občinam zagotavlja sofinanciranje projektov obnove spomenikov. Novi zakon bi obširneje pokrival področje kulturne dediščine, tako klasične, kot tudi žive, nematerialne dediščine.

Pri zasnovi zakona, ki so ga pripravljali od sredine leta 2005, so predlagatelji črpali predvsem iz zakonskih rešitev varstva kulturne dediščine primerljivih sistemov Avstrije, Nemčije, Švice, Hrvaške, Češke, Slovaške in Madžarske.