Pučnik je bil kot predsednik Demosa eden najbolj vidnih političnih osebnosti v času, ko je Slovenija iskala mirno pot iz Jugoslavije. Foto:
Pučnik je bil kot predsednik Demosa eden najbolj vidnih političnih osebnosti v času, ko je Slovenija iskala mirno pot iz Jugoslavije. Foto:
Boštjan Žekš
Svoja razmišljanja o razmerju med kulturo in politiko je ponudil tudi predsednik SAZU-ja Boštjan Žekš. Foto: RTV SLO

Temo so odprli na simpoziju, posvečenemu spominu na Jožeta Pučnika, uvodni nagovor pa je pripadel predsedniku vlade Janezu Janši. Spregovorila sta tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Boštjan Žekš in predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Mihael Brejc.

Predsednik vlade Janez Janša je ob začetku simpozija, ki je posvečen leta 2003 preminulemu Pučniku, poudaril njegov pomen pri osamosvojitvi Slovenije. Po Janševem mnenju se je Pučniku, ki ga je primerjal z Vaclavom Havlom na Češkem, zgodila krivica, saj njegova vloga pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije ni dovolj izpostavljena.

Razmerje med kulturo in politiko, ki je včasih usodno zaznamovalo najpomembnejše družbene procese na Slovenskem v preteklem stoletju, so osvetljevali na štirih razpravah, na katerih je svoj pogled med drugim predstavil minister za šolstvo in šport Milan Zver s predavanjem Slovenska demokracija in kulturna samobitnost Slovencev, evropske razsežnosti slovenske kulture in politike pa je predstavil minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel.

Prve pobude v kulturnih skupin
Prireditev organizirajo na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, kjer so ob tej priložnosti povedali, da so v drugi polovici 20. stoletja težnje po demokraciji najprej vzniknile v kulturnih krogih, ki so povezovali umetnike in intelektualce različnih profilov. Kot še poudarjajo, je osrednje mesto pri povezovanju obeh področij zagotovo pripadalo Jožetu Pučniku, ki se je problematike loteval s svojim znanjem in z intelektualno odprtostjo.

"Čeprav sam ni bil umetniški ustvarjalec, je prav med umetniki in humanistično inteligenco našel prostor in razumevanje za svoje politične vizije, v politiko pa je prenašal svoje znanje s področja filozofije, primerjalne književnosti in sociologije. S pomočjo kulturoloških analiz je razlagal mehanizme družbenih sistemov, z etičnimi principi pa je uveljavljal svoje politične nazore," so še dodali na inštitutu.