Slovenski prispevki v tržaških medijih nastajajo že 60 let. Foto: RTV SLO
Slovenski prispevki v tržaških medijih nastajajo že 60 let. Foto: RTV SLO
Trst ne more postati evropska prestolnica brez zavedanja slovenske manjšine.

Slovenska beseda se sliši z Radia Trst A, na televiziji pa ji je mogoče prisluhniti v okviru deželnega studia italijanske radiotelevizije RAI. Akademije so se ob pomembni priložnosti med drugimi udeležili tržaški župan Roberto Dipiazza, predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine (FJK) Alessandro Tesini in direktor tretjega programa RAI za deželo FJJ Roberto Collini.

Naj želje postanejo stvarnost
RTV Slovenijo je zastopal v. d. direktorja Aleks Štakul, ki si je zaželel, da čezmejna televizija postane stvarnost. Ob tem je gostiteljem tudi čestital za jubileja, ki sta pomembna zlasti zato, ker sta jezik in kultura temelja narodne identitete. Pomen slovenskega radia in televizije pa je poudaril tudi deželni direktor RAI-ja Roberto Collini.

Spodbuda za slovensko književnost
Da program lahko nastaja, imajo veliko zaslug njegovi sooblikovalci. Zahvalila se jim je Nataša Sosič, vodja slovenskih programov Radia Trst A in slovenske televizije. Kot izhodišče delovanja je ocenila "jezik, njegovo melodijo in moč posredovanja človeškega čutenja in občutkov, bolečine, usod". Pomen javne slovenske besede v medijih v Trstu pa vidi tudi v spodbujanju besednih ustvarjalcev, ki so svoje prispevke, predvajane na radiu, prenesli tudi v knjižno obliko.

Govorniki so poudarjali sodelovanje
Predsednik deželnega sveta FJK Alessandro Tesini pa je spomnil še na eno pomembno vlogo slovenskega sodelovanja v italijanskih medijih: Slovenci "ste nam bili vedno za zgled skupnega delovanja, kajti dali ste nam življenjsko in državljansko lekcijo, kako se moramo obnašati v novi Evropi, ki prisega na različnost, na povezovanja, a tudi na ohranjanje narodne identitete in različnih jezikov".
Radio Trst A je tako dokaz "plemenite večkulturnosti, ki je označevala Trst in je danes odraz klime konstruktivnega sodelovanja med narodi in to v času, ko je sodelovanje med narodi v novi Evropi dvignjeno na višjo raven, saj so stare zamere presežene", se je s Tesinijem strinjal tudi koordinator deželnih sedežev pri RAI-ju Giuseppe Cereda.

Ni prestolnice brez Slovencev
Tržaški župan Roberto Dipiazza pa je dejal, da se zaveda prispevka slovenske manjšine in tega, da mora Trst sodelovati z njo, če želi postati prestolnica nove Evrope.