Posestvo Reggia di Venaria Reale je tako navdušilo francoskega kralja Ludvika XIV., da je ukazal postaviti podobno posest. Zrasel je Versailles. Foto:
Posestvo Reggia di Venaria Reale je tako navdušilo francoskega kralja Ludvika XIV., da je ukazal postaviti podobno posest. Zrasel je Versailles. Foto:
Reggia di Venaria Reale
Načrte za posest Reggia di Venaria Reale je izdelal arhitekt Amedeo di Castellamonte, z obnovo kompleksa pa se ukvarja kar 120 arhitektov in krajinskih arhitektov.
Reggia di Venaria Reale
Palača Reggia di Venaria Reale je večja celo od Buckinghamske palače.

Palači in park Reggia di Venaria Reale v bližini Torina so zgradili kot poletno rezidenco dinastije Savojcev, poznejših vladarjev kraljestva Sardinija. Savojci tako veličastnega kompleksa - obsega kar dve palači in ena je večja od Buckinghamske palače v Londonu - niso zgradili le zato, ker bi ga zares potrebovali; tako kot pozneje pri Versaillesu je bila tudi ena izmed vlog kompleksa Reggia di Venaria Reale, vzbujati strahospoštovanje v podložnikih.

Reggia di Venaria Reale in poudarili, da v Evropi ni najti boljše počitniške rezidence. Besedilo je Reggio di Venaria Reale opisalo kot posest kralja Carla Emanuela II., na kateri "je najti vse, kar je potrebno za rekreacijo". To je med drugim vključevalo hleve za 200 konjev in prav toliko psov.

Namesto plemstva revni priseljenci z juga
Gradnja veličastnega baročnega kompleksa po načrtih arhitekta Amedea di Castellamonteja je stekla leta 1659. Dela so bila pri koncu v nekaj letih, vendar pa dvorcema Reggia di Venaria Reale in Borgo Castello de la Mandria ni bilo usojeno, da bi dolgo slovela kot dve izmed najimenitnejših palač v Evropi. Posest je bila prvič poškodovana že leta 1693, ko so jo opustošile francoske čete. Vendar je bila škoda hitro odpravljena. To pa se ni zgodilo po napadu Napoleonove vojske leta 1796. Savojci so v 19. stoletju kompleks skoraj popolnoma zanemarili, v nekoč bleščavem simbolu fevdalnih gospodov pa so se naselili vojaki. V 20. stoletju je Reggia di Venaria Reale dobila še bolj "uboge" prebivalce. Med letoma 1945 in 1960 so tukaj živeli celo revni priseljenci iz južne Italije, ki so iskali delo v tovarnah "bogatega" severa.

Gradil je en arhitekt, obnavlja jih 120
Konec 20. stoletja se je začelo obračati na bolje. Leta 1997 je Unesco kompleks uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine, s tem pa Italijo tudi zavezal k vzdrževanju in rednemu obnavljanju parkov in stavb. Vlada pokrajine Piemont je tako leta 1999 zagnala veliki projekt obnove Reggie di Venaria Reale. Kako orjaški je ta projekt, pove že samo to, da je piemontska oblast najela kar 120 arhitektov in krajinskih arhitektov ter da so samo do zdaj že posadili okoli 40.000 dreves in grmov.

Čeprav so palači v 350 letih njunega obstoja naseljevali zelo različni prebivalci, pa ima kompleks enega stalnega prebivalca. Legenda govori o duhu, ki ponoči kolovrati po palači Reggia di Venaria Reale. Oblečen je v črn plašč, z levo roko drži uzdo svojega belega konja, v desni pa nosi svečo.

Polona Balantič