Takrat naj bi v njem tudi ustanovili Akademijo za sonaravno bivanje, ki naj bi popularizirala izobraževanje o bivanju zlasti z vidika ekologije. 4.500 kvadratnih metrov bo namenjenih predavalnicam, laboratorijem, razstavnim prostorom ter gostinskim in bivalnim prostorom.

Tri četrtine sredstev za obnovo, ki bo stala 1,5 milijarde tolarjev, je prispevala Evropa, preostanek pa bo za prenovo gradu, ki je bil prvič omenjen leta 1285, po pripovedki pa naj bi grad sredi gozda stal že v rimskih časih, prispevala Slovenija. Prvi del prenove je končan, v njem pa so obnovili stolpe, tudi petnadstropnega romanskega, grajsko dvorišče, sončno uro in portale.

Mosconi so bili grajski gospodje več kot 300 let
V gradu so tudi kapelica in 25 drugih prostorov, zgodovinsko pomemben pa je srednji stolp. Grad nepravilne mnogokotne oblike skozi stoletja ni doživel večjih sprememb, med pomembne letnice pa sodi leto 1780, ko so stolp znižali za eno nastropje. Več kot tri stoletja so bili lastniki gradu člani rodbine Moscon, ki so ga od solmograških škofov kupili leta 1595 in ga v svoji lasti obdržali do 2. svetovne vojne.

S prenovo do novih delovnih mest
Pobudo za prenovo gradu so dali domačini, ki so z javnimi deli že do zdaj skrbeli za grad, od leta 1999 pa tudi za 12 hektarjev velik francoski park. Kot upa Peter Skrivalnik, eden izmed pobudnikov obnove, bodo s prenovljenim gradom oživele tudi Pišece, rojstni kraj našega slovaropisca Maksa Pleteršnika, prebivalci pa upajo tudi na vsaj 15 novih delovnih mest v Akademiji za sonaravno bivanje, ki bi lahko postala tudi srednjeevropsko središče za varstvo narave in regionalni razvoj.