Pod Hudičevim hribom skrita nedokončana vojaška akademija je bila načrtovana kot eden izmed objektov Germanie, nove nemške prestolnice. Foto:
Pod Hudičevim hribom skrita nedokončana vojaška akademija je bila načrtovana kot eden izmed objektov Germanie, nove nemške prestolnice. Foto:
Albert Speer: Volkshalle
Najpomembnejša stavba Speerove Germanie bi bila Volkshalle. Premer njene kupole bi bil kar 250 metrov.
Werner March: Olimpijski stadion
Eden izmed maloštevilnih realiziranih projektov Speerove Germanie je bil olimpijski stadion.

Speer, imenovan tudi Hitlerjev osebni arhitekt, je načrtoval veličastno akademijo, ki bi bila eden prvih javnih objektov v novi nemški prestolnici Germanii. Temeljni kamen so položili leta 1937, zaradi vojne pa stavbe nikoli niso dokončali. Po vojni so zahodne okupacijske sile nameravale objekt preurediti v svoj štab in v svoje upravne prostore, vendar se je projekt izkazal za preveč zahtevnega. Na koncu so stavbo zasuli s polovico berlinskih ruševin oziroma z ostanki približno 400.000 stavb in nastala je 116 metrov visoka gora. Posejali so še travo in nastalo je priljubljeno shajališče Berlinčanov, ki na Teufelsbergu radi spuščajo zmaje, pozimi pa smučajo.

Društvo ljubiteljev berlinskega podzemlja
Do danes je večina Nemcev že popolnoma pozabila na velikopotezne načrte nacistov, ki so hoteli Berlin preobraziti v veličastno prestolnico "tisočletnega" nemškega rajha. Zgodovinarji, arheologi in navdušenci nad odkrivanjem berlinskega podzemlja pač ne. Slednji so povezani v pravo društvo berlinskega podzemlja, ki je v desetih letih obstoja odkrilo že 50 bunkerjev, zdaj pa se namerava posvetiti predvsem raziskovanju Teufelsberga. Član združbe Dietmar Arnold je po poročanju Guardiana dejal: "Povsem zagotovo vemo, da se pod zemljo skriva masiven večnadstropni kompleks bunkerjev." berlinski tisk se je razpisal o misiji, katere cilj je odkritje največje do danes še neraziskane skrivnosti podzemnega Berlina.

Blodnjak pod berlinskimi cestami
Skrivnosti, ki jih ponuja berlinsko podzemlje, je veliko. Patološko paranoični Adolf Hilter in njegovi sodelavci so namreč ukazali zgraditi pravi podzemni blodnjak, za katerega se zdi, da mu ni ne konca ne kraja. Njegov do zdaj najbolj znameniti del je seveda podzemni štab, iz katerega je Hitler ob koncu vojne skušal voditi svojo državo. Te "državniške" prostore so nedavno popolnoma restavrirali in verjetno bodo kmalu postali turistična zanimivost. Kaj takega pa lahko doleti tudi Speerovo akademijo, če jim bo seveda uspelo izkopati varen dostop do prostorov, pokopanih pod gomilo kamenja, betona in opeke.

Veličastna Germania Alberta Speera
Vojaška akademija in njej dodeljeni sistem bunkerjev ni bila prvi objekt, ki naj bi zaznamoval podobo preurejenega in v Germanio preimenovanega Berlina. Temelj nove prestolnice, za katero je več načrtov narisal Albert Speer, je bil olimpijski stadion arhitekta Wernerja Marcha, na katerega tribunah je ob uspehih temnopoltih atletov na olimpijskih igrah leta 1936 živce izgubljal Adolf Hitler. Dominanta Speerovega načrta bi bila z ogromno kupolo prekrita Volkshalle (Dvorana ljudstva), imenovana tudi Grosse Halle (Velika dvorana ) ali Ruhmeshalle (Dvorana slavnih). Pri njenem načrtovanju se je Speer zgledoval po rimski baziliki svetega Petra in po rimskem Panetonu. Objekta s kupolo, katere premer naj bi bil kar 250 metrov, niso nikoli začeli graditi. Kljub temu pa ostaja projekt, ki še danes buri domišljijo številnih arhitektov in ljubiteljev arhitekture.