Nagrobnike v grobnici pod cerkvijo sv. Mihaela ogrožata vlaga in angleški hrošč. Foto: www.michaelerkirche.at
Nagrobnike v grobnici pod cerkvijo sv. Mihaela ogrožata vlaga in angleški hrošč. Foto: www.michaelerkirche.at
Pod cerkvijo sv. Mihaela je 4.000 trohnečih trupel.

Labirinti pod cerkvijo sv. Mihaela obsegajo 19 soban z grobovi, v katere so od leta 1560 pa do 1784 pokopali okoli 4.000 trupel. Podzemno pokopališče je eden od pomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov, njegov obstoj pa ogroža predvsem nenavaden angleški hrošč, za katerega nihče ne ve, kako je lahko zašel v grobnico.

Odštevanje se začne pri 5 letih
Raziskovalka grobnice Alexandra Rainer je povedala, da bo brez skrbnega vzdrževanja spomenik, ki nudi vpogled v zgodovino umrlih, uničen v najmanj 5 letih. Za vzdrževanje sedanjega stanja grobnice in za njeno restavriranje naj bi bili po oceni avstrijske spomeniškovarstvene službe potrebni vsaj 3 milijoni evrov.

Prvi sovražnik je vlaga
Prvi ukrep, ki bi vsaj začasno preprečil razpadanje krst, naj bi bila dobra prezračitev grobnice. Nekoč, najverjetneje med 2. svetovno vojno, so zazidali prezračevalne jaške, ki so z zagotavljanjem stalne cirkulacije zraka skrbeli za preprečevanje prevelike stopnje vlažnosti, ki načenja les. V najbolj ogroženih predelih grobnice trenutno stopnja vlage dosega kar 97 odstotkov.

Dunajčane so v grobnici pod cerkvijo sv. Mihaela začeli pokopavati po zaprtju pokopališča ob cerkvi. V pokopaliških sobanah so pokopani tudi številni dunajski plemiči, katere župniki iz sv. Mihaela začeli pokopavati zaradi visokih dohodkov, ki so jih prinašali pokopi pomembnih meščanov.

Izredno priljubljeno pokopališče
Podzemno pokopališče je vrata novim "prebivalcem" zaprlo leta 1784, ko je cesar Jožef II. iz higijenskih razlogov prepovedal pokopavanje trupel znotraj mestnega obzidja. Pokopališče je bilo 2 stoletji tako priljubljeno, da so morali ob koncu krste že stiskati drugo ob drugo, če so hoteli zagotoviti prostor za nove.