Letošnjega blejskega srečanja se udeležujejo predstavniki iz 28 držav. Središče srečanja je bila dvodelna okrogla miza na temo Evropska kultura ali evropske kulture?, ki je potekala 27. maja. Na njej so govorili o temah, ki tudi sicer bistveno določajo temeljne cilje PEN-a, kot so svoboda izražanja, govora ter obramba intelektualcev in posameznih kulturnih identitet. Okroglo mizo v hotelu Park je vodila Švicarka Franca Tiberto, uvodni referat pa je podal eden najuglednejših svetovnih sociologov Thomas Luckmann.

Evropska kultura ali evropske kulture?
Thomas Luckmann, sociolog slovenskega porekla, je v slovenščini izrazil nekaj previdno optimističnih misli o pojmih, kakršna sta Evropa in kultura. V svojem uvodnem referatu je pokazal, da sta Evropa in kultura pojma, ki ne preneseta določenih razlag. Kulture se, tako Luckmann, kot sad človeškega delovanja spreminjajo, včasih tudi propadajo, univerzalni proces pri nastanku kultur pa je bil že od nekdaj sinkretizem. Različnost evropskih kultur se najbolj kaže v številnih jezikih in čeprav po Luckmannovem mnenju postaja mešana različica angleščine komercialni sporazumevalni jezik, bodo v drugih okoljih domači jeziki zlahka prevladali. Po Luckmannovem mnenju bo vse več zlivanja v popularni kulturi, sociolog pa je v svojem govoru predvidel tudi vedno več izmenjav na višjih ravneh kulture.

Pomen raznolikosti in lastno življenje kulture
O jeziku je spregovoril tudi Georges-Emmanuel Clancier iz francoskega PEN-a, ki je izpostavil misel, da se gre prav raznolikosti jezikov v govoru in pisavi zahvaliti, da evropska književnost ni samo bogata, temveč je dala globlji pomen velikim humanističnim gibanjem, ki so zaznamovala evropsko zgodovino. Tudi nekateri drugi razpravljavci so opozorili na umetnost združevanja razlik, malo bolj ironičen pogled na Evropo in "evropsko kulturo" pa je predstavil predsednik norveškega centra PEN Kjell Olaf Jensen. Ta je v svojem referatu zastavil nekaj provokativnih vprašanj in poudaril, da kultura živi lastno življenje.

Slovenski predstavniki
Svoje mnenje so predstavili tudi različni slovenski sogovorniki. V nekoliko drugačni luči vidi evropsko kulturo kvantni fizik in pesnik Andrej Detela. Svoj spis je naslovil Praznik Evrope, v njem pa Evropi svetoval, naj se potopi v praznik mnogoterosti. Manca Košir se je s svojim predhodnikom strinjala in opozorila na t. i. slovensko nit, ki naj bi se je Slovenci vse premalo zavedali. Koširjeva je svoje mnenje o eni ali več kulturah izrazila s pomočjo Ivana Cankarja, ki je zapisal, da ima vsak človek v hiši svojega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ zmeraj s seboj. Evroskepticizem je izrazil tudi Ivo Svetina in v svojem spomnil na razmišljanja, ki so jih o Evropi in slovenskemu narodu imeli že Josip Vidmar, Dušan Pirjevec, France Veber in drugi veliki intelektualci.

Prvi dan srečanja so na blejskem otoku priredili večer slovenske poezije, ki mu je sledil sprejem pri blejskem županu Jožetu Antoniču. V četrtek je udeležence v Vili Bled gostil predsednik državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor, v petek zgodaj popoldne pa se bodo pisatelji na Brdu pri Kranju za krajši čas srečali tudi s predsednikom RS-a Janezom Drnovškom.

Popoln mir je pokopališki mir
Danes dopoldne je v hotelu Park potekala okrogla miza mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a o miru in konfliktih. Vodil jo je Veno Taufer, uvodni referent pa je bil France Bučar.

Ta je prepričan, da konflikti niso nekaj slabega, so sestavni del življenja, treba si jih je le priznati. Njihovo priznanje je prvi korak na poti k razrešitvi. Da konflikt ne rodi novega konflikta, je potrebno spoznanje o medsebojni soodvisnosti. Bučar je končal s tezo, da je mir protisloven sistemski dinamiki in da je popoln in trajen mir po svojem bistvu pokopališki mir. Pri sklepanju kompromisov je pomembno, da šibkejša stran ne izgubi samozavesti, močnejša stran pa naj bi bila velikodušna in odpuščajoča, je menil predstavnik norveškega PEN-a Thorvald Steen. Veliko pozornosti so sodelujoči namenili terorizmu, ZDA in arabskim državam Bližnjega vzgoda, sklepno razmišljanje pa je podal predstavnik slovenskega PEN-centra Edvard Kovač, ki je predlagal, da bi se miru približali z gostoljubnostjo. Tujega človeka se je treba razveseliti, četudi ga nikoli ne bomo do kraja razumeli, je sklenil svoj prispevek Kovač.

Tudi obisk NUK-a
Popoldne je minilo v znamenju druženja z grškim pesnikom Anastasisom Vistonitisom. Zatem pa je pisatelje na Ljubljanskem gradu sprejela ljubljanska županja Danica Simšič. Udeleženci so si v Ljubljani ogledali tudi Brižinske spomenike.

Brez predstavnikov Izraela
Na blejsko srečanje se je tudi letos odzvalo veliko število centrov, prvič v zgodovini slovenskih srečanj pa na Bledu ne bo predstavnikov Izraela. Po mnenju predsednika mirovnega komiteja Vena Tauferja ima izraelska neudeležba politično ozadje. Svojega predstavnika bo na Bledu imel palestinski center.