PLUSI IN MINUSI KULTURNE PONUDBE

Diskriminatorna slovenska kulturna ponudba?

Ob kulturnem prazniku so se na RTV Slovenija posvetili vprašanju, kakšna kultura je potrebna pri nas in kaj zanima Slovence.

Renske nimfe za obiskovalce visoke kulture, kaj pa za ljubitelje popularne kulture, opozarja Tomc.

Matjaž Kmecl najde tudi dobre plati snobovskega obiskovanja prireditev.

V Konzorciju, kjer vsak teden ponudijo 15 novih leposlovnih del, je bila v prejšnjem letu največji prodajni hit knjiga Skriti spomin Angele Vode, veliko povpraševanja pa je bilo tudi po Kosovelovih in Kocbekovih delih ter po nagrajencih uveljavljenih knjižnih nagrad, ko sta booker in Whitbreadova nagrada. V ljubljanski Drami je trenutno največ zanimanja za maratonsko predstavo Bratje Karamazovi, ki je vedno razprodana, veča pa se tudi obisk na odprtjih različnih razstav.

Zanimanje tudi za slovenski in evropski film
Po vsej Sloveniji narašča obisk kinematografov, spodbudno je, da ne samevajo projekcije na Festivalu slovenskega filma in v Kinodvoru, vedno več ljudi pa obišče tudi predstave sodobnega plesa. Tako si je na primer letos festival sodobnega plesa Mladi levi ogledalo skoraj 8.000 obiskovalcev. Nevenka Koprivšek iz nevladne organizacije Bunker pa je spomnila na težak položaj plesalcev, ki pogosto nimajo primernih prostorov za vadbo in nastope, neprimeren pa se ji zdi tudi sistem financiranja, ki približno 96 odstokov denarja, namenjenega plesu, dodeli javnemu sektorju, le štiri odstotke pa nevladnim skupinam.

Na opero v Ljubljano, na koncert v München?
Kulturolog Gregor Tomc pa je opozoril na privilegirani položaj visoke kulture in spomnil, da bi morali imeti vsi državljani dostop do dogodkov, ki ustrezajo njihovemu kulturnemu okusu. Tako v Ljubljani nimamo niti multimedijskega centra za spektakle sodobne kulture. Nedemokratično se Tomcu zdi, da imamo v Ljubljani operno hišo, ki si lahko privošči postavljanje svetovnih premier, mladi pa morajo v München, če se hočejo udeležiti kakovostnega koncerta popularne glasbe.

Snobi omogočijo dogodek tudi kulturnim zanesenjakom
Akademika Matjaža Kmecla veseli predvsem, da se po Sloveniji razvijajo različni kulturni centri, ki prispevajo k policentričnosti kulturne ponudbe. K Tomčevemu opozorilu o operi je dejal, da je opera kulturni dogodek, ki pozna širok mednarodni trg, zato se mu zdi smiselno postavljati zahtevne opere. Uživati v kulturi je modno, ljudje, ki se sicer ne udeležujejo kulturnih dogodkov, pridejo pa na dobro oglaševane elitne prireditve, pa z nakupom vstopnic na neki način plačajo, da se pokažejo, meni Kmecl. Vstopnice, ki na gostovanjih eminentnih umetnikov dosežejo visoke cene, si lažje privoščijo snobi, ki sicer medijsko manj odmevnih dogodkov ne obiskujejo pogosto, in z nakupom karte dogodek, ki ga sicer ne bi bilo, omogočijo tudi manj premožnim obiskovalcem.

Dobro za bralce, dvomljivo za založnike
Akademik je govoril tudi o akcijah časopisnih hiš, ki so se lotile tudi izdajanja knjig. Ocenil je, da je poteza dobra za bralce, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s slovenskim rednim založništvom. Spomnil je tudi, da ne gre za prvo tako množično knjižno akcijo na Slovenskem, saj je že pred leti tudi Mohorjeva založba imela po 100.000 naročnikov svoje knjižne zbirke.