Nagrado za življenjsko delo je za svoj izviren in bogat skladateljski opus prejel Alojz Srebotnjak, eden vodilnih slovenskih skladateljev druge polovice 20. stoletja.
Preboj z napevi iz makedonske ljudske glasbeSrebotnjakovo ustvarjanje je bistveno zaznamovalo slovensko klasično glasbo zadnjih desetletij. Komponist je namreč v domačo glasbeno pokrajino vpeljal prečiščen avantgardizem na področju 12-tonske glasbe, s katerim je svojim kompozicijam vdihnil izjemen čustven naboj. Srebotnjak, ki ga navdušujejo ljudski napevi in ritmi, je navdih za skladanje iskal tudi zunaj meja slovenskega kulturnega prostora. Posebno ga je prevzela makedonska ljudska glasbena ustvarjalnost, kar je privedlo do nastanka Makedonskih plesov, dela, ki je Srebotnjaku slavo in ugled prineslo tudi v tujini.
Alojz Srebotnjak se je večkrat potopil tudi v vode filmske glasbe. Spisal je številne partiture, ki so pospremile filmske zgodbe in za katere je na jugoslovanskih filmskih festivalih prejel več nagrad.
Župančičeve nagrade za kulturne dosežke v preteklem letu so prejeli trije umetniki. Letošnje Župančičeve nagrajence je
izbrala komisija v sestavi Matjaž
Kmecl (predsednik), Bojana Kunst Štromajer, Vojteh Ravnikar, Gustav Gnamuš, Aleš Kacjan in Ivo Svetina.
Sodobna plesalka z baletnim ozadjem
Kot prva je žirante prepričala plesalka in koreografinja Mateja Bučar, eno najpomembnejših imen na obzorju slovenskega sodobnega plesa. Čeprav je predana sodobnemu plesnemu izrazu, je Bučarjeva svojo izvirno koreografijo razvila na temelju klasičnega baleta. V zadnjem letu sta Bučarjevi uspela dva velika plesna projekta: Kvadrat in Koncept koncepta. Z nagrado je mesto Ljubljana ne le nagradilo delo Mateje Bučar, temveč je izreklo tudi priznanje slovenskemu sodobnemu plesu, ki je v zadnjih dveh desetletjih presenetil z nekaj odličnimi projekti.
Gnezdilec pripoveduje življenjske resnice
Na odru se je Bučarjevi prisružil akademski slikar in pesnik Zdenko Huzjan, ki kot naslednik izročila Zorana Mušiča, Janeza Bernika in Gabrijela Stupice nadaljuje delo največjih imen slovenskega eksistencialnega figuralnega slikarstva. Najbolj prepoznavna poteza Huzjanovih platen je lik "gnezdilca", nenavadnega bitja, ki zavzema različne položaje in vsakič podaja drugo sporočilo iz sveta človeka, razpetega med življenje in smrt. V zadnjem letu je Huzjan pripravil tri odmevne samostojne razstave in dokazal, da njegov umentiški naboj ne pojenja.
Komedija ali tragedija? Pravzaprav ni pomembno.
Zadnji iz trojice nagrajencev pa je dramski igralec Boris Ostan, eno najbolj vidnih imen slovenskega gledališča. Ostanovo igro odlikuje dognana govorna tehnika, izvirna telesna izraznost in sposobnost prepričljivega upodabljanja likov v prav vsakem dramskem žanru. Preteklo sezono je Boris Ostan v svojem matičnem gledališču MGL-ju zaznamoval s tremi zelo različnimi glavnimi vlogami. Upodobil je Marka Antonija v tragediji Julij Cezar, Martina v drami Edwarda Albeeja Koza ali kdo je Silvija ter Davorina v komediji Matjaža Zupančiča Bolje tič v roki kot tat na strehi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje